Na uspešnost in izvedbo kmetijske dejavnosti močno vplivajo podnebje in z njim povezani vremenski dejavniki, kot so temperatura, padavine, sončno obsevanje … Vsi imajo neposreden vpliv na rast in razvoj rastlin ter rejo živali. Hitrost in jakost spreminjanja teh predstavljajo velik izziv pri pridelavi kmetijskih rastlin oziroma izvajanju drugih panog v kmetijstvu. Prav tako vplivajo na odločitve pri kmetijski pridelavi glede izbire vrst in sort rastlin, ki bodo uspevale na slovenskih kmetijskih površinah, vrste živali in tudi na celoten proces kmetijske pridelave od vil do vilic. Zaradi tega je razumevanje podnebja, spremljanje vremena in prilagajanje na podnebne danosti ter podnebne spremembe eden od temeljev dolgoročne trajnosti gospodarjenja v kmetijskem sektorju.
Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, ki na Agenciji RS za okolje (ARSO) vodi oddelek za meteorološko podporo kmetijstvu, pravi: “Scenariji podnebnih sprememb, ki jih simuliramo in analiziramo, ne napovedujejo nič dobrega. Ti namreč kažejo, da se bosta količina padavin in temperatura zraka, ključna parametra za tovarno na prostem – kar kmetijstvo je –, spreminjala. To, kar že ugotavljamo v trendih meteoroloških dejavnikov, je naraščanje temperature. Scenariji podnebnih sprememb potrjujejo, da se bo to naraščanje še nadaljevalo. Čeprav so scenariji za prihodnost še negotovi, so kljub temu enotni v eni smeri – pričakuje se namreč postopen dvig temperature nad celotno Slovenijo.«
Kakšne posledice bo prinesel dvig temperature?
Ko govorimo o podnebju v prihodnosti, ne podajamo natančnih vrednosti podnebnih spremenljivk. Za prihodnje podnebje pripravljamo projekcije, ki temeljijo na določenih predpostavkah in scenarijih izpustov toplogrednih plinov, ti pa izvirajo iz človekove dejavnosti in z njo povezanimi izpusti ter drugih onesnaževalcev zraka. Vsak izmed scenarijev je v osnovi odvisen od globalnih družbeno-gospodarskih dejavnikov, kot so naraščanje prebivalstva in bruto domačega proizvoda ter tehnološki razvoj v 21. stoletju. Vsi ti dejavniki neposredno vplivajo na porabo primarnih energijskih virov ter na spremembo rabe tal.
Konec 21. stoletja naj bi po scenarijih podnebnih sprememb v Sloveniji lahko bilo za od ene do šestih stopinj Celzija topleje kot v obdobju 1981–2010. V zelo optimističnem scenariju bi se temperatura dvignila za približno 1,3 stopinje Celzija do leta 2100. V bolj kritičnih ali pesimističnih scenarijih pa bi se temperatura v istem času lahko dvignila tudi za šest stopinj Celzija.
Kaj to pomeni? Pomeni spremenjene in zelo spremenljive rastno-pridelovalne razmere. Ne gre samo za dvig povprečne letne temperature, ampak tudi za druge vplive, ki jih imajo podnebne spremembe, zlasti na ekstremne vremenske pojave, kot so nalivi, poplave, vročinski valovi, suše, viharni veter in podobno. To so posredne posledice podnebnih sprememb. Na že obstoječo naravno spremenljivost vremena in podnebja se je v zadnjih letih priklopilo še globalno segrevanje.
Poglejmo primer: zrak, ki je za eno stopinjo toplejši, sprejme vase za sedem odstotkov več vodne pare. Posledica višje temperature zraka in večje količine vodne pare so močnejše padavine, ki lahko povzročajo močnejše nalive. Študije kažejo, da se z dvigom temperature za eno stopinjo Celzija intenzivnost nalivov lahko poveča za približno od 7 do 15 odstotkov. Ne gre le za postopno zviševanje temperature, temveč tudi za vse, kar to prinaša s seboj. Višje temperature povečujejo izhlapevanje, kar pospešuje vodni krog in povzroča več oblačnosti ter močnejše padavine v krajšem času. Te dogodke imenujemo izredni ali ekstremni vremenski pojavi in povzročajo največ težav tako družbi kot kmetijskim pridelovalcem. Na drugi strani višja temperatura povzroči višje izhlapevanje in zato pogostejše suše v obdobjih z majhno količino padavin.
V zadnjem času se pojavlja večja spremenljivost vremenskih razmer znotraj vegetacijskih obdobij in tudi izjemna medletna spremenljivost. Če pogledamo primer zadnjih dveh let, so se slovenski kmetje lani spopadali s sušo, letos s poplavami, vmes pa še z vročino, vetrolomi, točo in drugimi ekstremi. Ta, v strokovnem jeziku imenovana spremenljivost nas skrbi bolj kot postopen dvig temperature na globalni ali državni ravni, pove Sušnikova.
Skrb povzroča tudi sprememba lastnosti letnih časov. Sušnikova poda primere, kot so zgodnejše in toplejše pomladi, vročinski valovi poleti in več vročih dni. Posledica višjih temperatur so toplejša jesenska obdobja in mile zime. Letošnje leto je dober primer, saj beležimo rekorde v skoraj vsakem letnem času. V začetku oktobra je bilo nenavadno toplo, enako je veljalo za september, pred tem pa so nas prizadele poplave.
Vpliv podnebnih sprememb na padavine
Količina padavin na letni ravni in pozimi se bo sredi ali konec stoletja po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju znatno povečala (konec stoletja do 20 odstotkov). Jakost in pogostost izjemnih padavin se bosta povečali (bolj po pesimističnem scenariju). Nalivi z danes izjemno jakostjo bodo postali običajnejši. Pojavljajo se neenakomerna razporeditev padavin, večmesečno pomanjkanje padavin, hitre poletne suše, ki lahko nastanejo zaradi vročinskih valov, zime brez snega. To postaja nova realnost, ki ogroža pridelavo na kmetijskih površinah in tudi zahteva robustno infrastrukturo.
V teh dinamičnih razmerah se od kmetov zahteva prilagodljivost in kombiniranje ukrepov.
Sušnikova kot morebitno rešitev predlaga kombinacijo ukrepov na kmetijah:
- ob uvajanju namakanja/boja proti suši moramo skrbeti za protipoplavno varnost,
- ko gradimo infrastrukturo, je treba integrirati ukrepe, npr. namakanje in protislansko zaščito,
- nameščati je treba mreže proti toči in senčiti nasade ob vročini ter na druge načine poskrbeti za zmanjšanje tveganja za izgube pri pridelavi.
Prilagoditve v kolobarju in diverzifikacija, nove rajonizacije, sprememba tehnoloških ukrepov, gradnja rastlinjakov, uporaba inovacij in novih tehnologij v kmetijstvu (npr. robotika, droni) pa bi omogočile odzivanje na morebitne katastrofe med vegetacijsko sezono.
Ukrepi morajo biti sinergični. Na primer, pomanjkanje vode postaja vse večji izziv, zlasti za gojenje vodno zahtevnejših rastlin, kot je koruza. Razmišljanje o oskrbi z vodo in prilagajanje izbiri kultur postajata ključna vidika trajnostnega kmetijstva. Poleg tega je pomembno upoštevati, kako ob suši pridelati dovolj krme za živino, če so suše obsežnejše tudi v širšem evropskem prostoru.
Nobena regija v Evropi ni več odporna proti suši. Primeri iz drugih regij, kot so švicarske Alpe, kažejo, da imajo tudi padavinsko bogate regije že težave z oskrbo z vodo, pašniki so ostajali brez vodnih zalog za živino, zato so jim morali ponekod vodo za živino dostavljati s helikopterji. Tudi pri nas je bila huda suša problem za primorske kmete, saj voda ni pritekla niti iz pip. Marsikje tudi infrastruktura ni pripravljena za namakanje ali pa primanjkuje potrebnega znanja za smotrno izvajanje takih tehnološko zahtevnih ukrepov. Kmetije se razlikujejo po opremljenosti in sposobnosti za izvajanje teh ukrepov, vendar je njihova prilagodljivost ključna za preživetje njihovega gospodarstva.
Zaradi podnebnih sprememb obstaja možnost, da se različne faze rastlinskega razvoja začenjajo prej. Na primer, zaradi višjih temperatur lahko že pozimi opazimo prve znake brstenja. Spremembe so opazne tudi v začetku pomladi, saj se rastline zaradi toplih zim in pomladi razvijajo prej. Čeprav bi se kmetovalci morda veselili daljše rastne sezone, se po drugi strani zavedamo, da lahko še vedno nastane spomladanska pozeba v zadnjih aprilskih dneh, kar smo videli v zadnjih letih. Ta novi ritem razvoja rastlin pa prinaša tudi več škodljivcev in bolezni. V gozdu opažamo več generacij smrekovega lubadarja zaradi toplih zim, na kmetijskih površinah pa se hitreje razvijajo številni škodljivci, ki lahko povzročijo težave. Posledično se kmetje, ki želijo ostati konkurenčni na trgu, zatekajo k večji uporabi škropiv, kar pa negativno vpliva na okolje.
V različnih letnih časih se skrivajo posebne dinamike, te prinašajo spremembe, ki jih prej nismo bili vajeni. Na primer, mile zime brez snega se morda zdijo nepomembne, vendar imajo posledice za ozimine in večletne rastline. Slabši prezimovalni pogoji lahko povečajo občutljivost rastlin na hladne zračne mase, kar pa lahko vpliva na pridelek. Poleg tega se spomladi pogosto srečujemo s pomanjkanjem vode v tleh, kar povzroči spomladanske suše.
Zaporedni oziroma kaskadni stresi so postali stalnica pridelave. Predvsem koruza je prikladen primer – dejstvo je, da so območja, kjer raste koruza na peščenih tleh, že v obstoječem podnebju vsako leto izpostavljena sušnemu stresu. Zdaj se jim je pridružila še vročina, kar pomeni kombinacijo vročinskega in sušnega stresa, posledično pa sta zmanjšana količina in kakovost pridelka. To lahko dejansko povzroči precejšen upad letine. Za prihodnje kmetovanje bo poleg meteoroloških razmer izjemno pomembno dobro poznati tudi lastnosti tal in potrebe rastlin, saj so to temeljne informacije, ki jih je treba v celoti upoštevati pri prilagajanju.
Novi škodljivci in tujerodne vrste
Posledica podnebnih sprememb je tudi to, da se slovenski kmetje srečujejo z novimi boleznimi in vrstami škodljivcev, ki so prilagojeni višjim temperaturam in jih prej v Sloveniji nismo poznali. Te nove vrste se vztrajno širijo in povzročajo težave v različnih gospodarskih sektorjih. Nekatere bolezni so še bolj dovzetne za takšne spremembe, kar pomeni, da se lahko zelo hitro razširijo, če ne ukrepamo pravočasno, opozarja Sušnikova.
Tudi invazivne tujerodne vrste imajo velik vpliv na naše okolje. “Opažamo, da so ob rečnih bregovih prevladale tujerodne vrste, med največjimi je japonski dresnik, ki med drugim zarašča tudi vodotoke,” pove Sušnikova. Te rastline za hrano, vodo, prostor in druge naravne vire tekmujejo z rastlinami, ki jih gojimo za prehrano ali so naša naravna vegetacija. Spremembe so očitne, vendar je še vedno veliko neznank, ki zahtevajo dodatne raziskave, da bi lahko kmetom zagotovili ustrezne nasvete o načinih boja proti novim škodljivcem in boleznim. Ena od njih je tudi harlekinska polonica, ki pomembno zmanjšuje populacijo znanih rdečih pikapolonic. Dolgo smo se čudili nad njihovo prisotnostjo, potem pa so postale agresivne in so zmanjšale populacijo slovenskih pikapolonic, zavzele njihovo mesto. V tej dinamiki gre za preživetje, kjer določena populacija z določenimi lastnostmi prevlada nad bolj ranljivo populacijo. Drugi primer so smrdljivci oziroma ščitaste stenice. Ne le da nam nadležni smrdljivci vdirajo v domove, povzročijo nam lahko tudi ogromno škod, saj se prehranjujejo s sesanjem rastlinskega soka iz vseh vrst vrtnin in rastlinja, mlajši med njimi tudi s travo.
Izpadi v pridelku so naravna stvar, saj so bili škodljivci prisotni že v preteklosti, vendar je to dinamika, s katero se moramo spopasti, ne moremo pričakovati, da bo nekdo drug rešil naše težave. To je paradigma, ki je v Sloveniji zelo prisotna.
Kako se lahko kmetje z uporabo meteoroloških podatkov prilagodijo izzivom podnebnih sprememb?
V davni preteklosti je kmet znanje o vplivu vremena na kmetijsko pridelavo pridobil na izkustvu prednikov, opazovanj, ga ubesedil v vremenske pregovore oziroma koledarje. Z razvojem kmetijstva pa se je krepila meteorološka podpora kmetovanju. Z opaznim razvojem lahko v novejšem obdobju stoji ob strani novim tehnologijam za povečanje produktivnosti in se sooča z izzivi trajnostnega kmetovanja, zmanjševanja obsega obdelovalne zemlje in prehranjevanja naraščajočega števila svetovnega prebivalstva.
V zadnjih 30 letih se je dostopnost in natančnost podatkov precej spremenila. Napovedovanje učinkov podnebnih sprememb je postalo enako pomembno kot napovedovanje sezonskega vremena, to pa zahteva učinkovito uporabo podatkovnih virov in sposobnost učinkovitega posredovanja teh informacij kmetom. Kmetijstvo se opremlja s tehnologijami umetne inteligence, digitalnih orodij in mobilnih aplikacij za podporo pridelavi, zlasti pri spremljanju stanja tal, rastnih razmer in številnih drugih dejavnikov, ki so povezani v verigi preskrbe s hrano.
Na ta način lahko kmetovalec dobesedno v svojo dlan na polju prejema izsledke analize v realnem času, kot so vremenske razmere, napovedi, opozorila, tehnološki nasveti (namakanje, škropljenje, gnojenje in drugo). Pridelovalec hrane tako postaja visoko kvalificiran uporabnik modernih tehnologij, ki so nepogrešljiva podpora njegovim odločitvam pri izbiri ustrezne vrste in tehnologije pridelave s čim manjšim okoljskim odtisom.
Poleg novih znanj pa je za kmetovanje v prihodnosti nujna skrbna in predana skrb za kmetijska zemljišča. Ti so osnova za ustvarjanje idealnih pogojev, ki omogočajo uspešno rast številnih rastlin. V zadnjem obdobju smo priča številnim neugodnim vremenskim razmeram, ki se odražajo tudi v stanju naših tal. Na primer, poplave lahko odplaknejo vrhnji sloj zemlje, pogosto se lahko pojavita tudi kontaminacija tal ali odlaganja naplavin. Če se takšnim ekstremnim vremenskim dogodkom pridruži suho poletje, ko so tla že žejna vlage, lahko občasni presežek vode povzroči še več težav, saj se tla stisnejo in postanejo trda kot beton. Poskusite si predstavljati, kako naporno je za ranljivo rastlino prebiti to trdo površino.
Tovrstne zaporedne ekstremne vremenske razmere imajo resen vpliv na kakovost in strukturo naših tal, zato je treba vložiti veliko truda in predanosti, da se zemljišča spet pripravijo za uspešno kmetovanje. Prav tako se srečujemo z izzivi erozije, zlasti na Primorskem, kjer lahko močni vetrovi, kot je burja, celo odnesejo plodno površino tal med sušnimi obdobji spomladi. Zagotovo se spomnite prizorov z vetrom prenesene zemlje v Vipavski dolini pred nekaj leti. Na drugi strani površine odnašajo plazovi.
Stran s pesimizmom!
Pomembno je razumeti, da ne smemo podnebnih sprememb obravnavati s pesimizmom, temveč kot priložnost za učenje in prilagajanje, poudarja Sušnikova. Kmetje lahko pridobijo nova znanja in tehnologije ter zmanjšajo tveganje za katastrofe, če sledijo najboljšim praksam, kot so kolobarjenje, diverzifikacija, trajnostno ravnanje z zemljišči in uporaba novih sortimentov ter tehnologij za povečanje odpornosti. Raznolikost in prilagodljivost ter znanje so pot do uspeha v spreminjajočem se okolju. Naši kmetje so izjemno skrbni pri svojem delu, a nimajo vseh veščin, s katerimi bi v kratkem času lahko obvladovali vse spremenljive izzive. Zato je sodelovanje številnih strok in kmetovalcev ter njihovo dobro informiranje nujno. Nujna pa je tudi podpora kmetijske politike ter finančnih mehanizmov.
