Pregled iztekajočega se leta in pogled v leto 2024 skozi pogovor z Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Kmetje so spomladi 2023 z javnim protestom jasno povedali, da jim je dovolj slabega položaja kmeta in mačehovskega odnosa do pridelave hrane. Ta je že tako otežena zaradi epidemije in neugodnih vremenskih razmer.
»Poleg tega so odkupne cene pri nas ene najnižjih v EU. Ekonomsko stanje je slabo. V Sloveniji dve tretjini površin predstavljata travinje in območja z omejenimi dejavniki, kar pomeni, da imamo slabše pridelovalne pogoje. Na teh območjih lahko imamo zgolj živinorejo, ki pa jse v zadnjem času sooča deležna z veliko negativno negativne medijsko medijske kampanjokampanje.«
Kateri so najpomembnejši pozitivni premiki v času od pomladnih protestov?
Ključni dosežek je, da smo s protestnimi aktivnostmi dosegli, da je predlog obveznega režima umaknjen, kar pomeni, da na območjih Natura 2000 kmetom ne bodo diktirani termini kmetijskih opravil in bodo lahko pridelovali, sejali, kosili in ekološko kmetovali kot doslej. Pomemben je tudi premik glede jesenske obdelave zemlje za zelenjavno proizvodnjo.
Čeprav je hrana strateška dobrina, se pomen njenega pridelovanja vse bolj umika drugim interesom, kar je zelo kratkovidno. Pri nas imamo zaradi terena že tako samo 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, kar je samo za odtenek več kot na Malti, ki je na zadnjem mestu. Če upoštevamo, da gotovost oskrbe s hrano močno slabijo svetovne krize in prostotrgovinsko dogajanje, pridemo do tegaugotovimo, da nam bo na eni neki točki zmanjkalo hranahrane zmanjkala. Če iz nekega razloga ne bo več prostega pretoka blaga, pa si pa odvisen od hrane iz tretjih držav, bomo imeli hude težave.
Pomladni protest je bil nujno potreben, s tem smo pokazali, da smo nevladne kmetijske organizacije povezane, da smo skupaj, da se zavedamo teh težav. Z vsemi nadaljnjimi akcijami po protestu skušamo javnost opozarjati, da sta kmetijstvo in pridelava hrane preresna zadeva, da bi se lahko o njej odločalo brez kmetov.
Vaša povezanost se je pokazala tudi po poplavah.
Pri poplavah smo s skupnimi močmi nudili zagotovili krmo. Toda še prej smo s traktorji, ki nam jih je politika spomladi očitala, prvi priskočili na pomoč pri reševanju otrok iz šol in vrtcev, dovažali smo vodo na kmetije, ki so bile brez vode, da so lahko kmetje nahranili živali. Ob poplavah in nudenju pomoči nam te mehanizacije nihče ni očital. Resnici na ljubo imamo v Sloveniji po kmetijah zelo star vozni park, traktorji iz protestov so tudi že bili amortizirani v nekih drugih državah.
Pri katerih temah pa ni nobenega napredka?
Pri zvereh in pri davčni zakonodaji. Od naslednjega prihodnjega leta bodo obdavčeni tudi določeni ukrepi v kmetijski politiki, ki jih dobijo kmetje za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Upam, da nam bomo v nadaljnjih pogajanjih, ki so zdaj zastala zaradi odstavitve ministrice, to uspeli uspelo preprečiti.
Še vedno veliko težavo predstavlja zakon o zaščiti živali. Predlagatelji niso poslušali nobenih argumentov, ne veterinarske ne živinorejske ali kmetijske stroke, niti zakonodajnopravne službe Državnega zbora RS, ki je podalo podala kar 13 strani pripomb na ta zakon. Žalostno je bilo, da je šel zakon v proceduro, ne da bi upoštevali eno samo pripombo te službe.
Kako si potem razlagati zagotovilo predsednice države na razglasitvi inovativnega mladega kmeta, da se ne bo v tej državi nič o kmetih ne bo zgodilo brez kmetov?
Hvaležni smo predsednici države za to izjavo in jo bomo držali za besedo. Žal imamo veje oblasti ločene in je njena funkcija zgolj protokolarna. Vseeno upamo, da nam bo pri tem zakonu stopila v bran.
»Z umnim gospodarjenjem in upoštevanjem stroke smo kmetje ohranili pitno vodo na vsaki pipi v Sloveniji.«
Kako ste razumeli predlog za spremembo novele zakona o zbornici? Je bil to protiukrep zaradi protestov?
Definitivno. Namen je bil pokazati moč, češ, mi smo na oblasti, mi to lahko naredimo. Ne vidim težave, da se pogovarjamo o načinu delovanja zbornice. Omejevati pravico do izvolitve, še zlasti na način, da je zakon v praksi neizvedljiv, pa ne gre. Kako naj ob tem predlogu ob vlaganju kandidatur ugotavljamo, da je bil nekdo član organov politične stranke ali direktor direktorata organa v sestavi, če evidence ne obstajajo. ? Tudi če gremo pogledatmo na internet, ne bomo našli osebnih podatkov. Kako naj vemo, da je tisti mož na funkciji isti Janez Novak, ki je vložil kandidaturo? Poleg tega zakon že v osnovi krati temeljno ustavno pravico voliti in biti izvoljen.
Upam, da bo ustavno sodišče zakon zadržalo, da bomo lahko v miru izpeljali volitve prihodnje leto. Res pa je, da ne pričakujem, da je to zadnja stvar za glede omejevanje omejevanja delovanja zbornice, zagotovo se bo pritisk še stopnjeval.
Mnogi mladi kmetje odkrito povedo, da lahko konkretne premike na kmetiji uvajajo ob pomoči vaših svetovalcev na terenu.
Imamo terenske svetovalce specialiste, ki so vsak dan na terenu. Tam, kjer se je vzpostavilo zaupanje med kmetom in svetovalcem, se tudi kmetija izboljšuje. Ta prenos znanja je zahteven, svetovalec si mora najprej treba pridobiti kmetovo zaupanje. V zadnjem obdobju prakticiramo tudi oglede primerov dobrih praks.
Tega prenosa znanja bi lahko omogočali še več, če nas ne bi država zasipavala z birokratskim delom. Tudi sicer je birokracije na kmetiji ogromno in novi ukrepi, uvedeni z namenom njenega zmanjšanja le-te, jo v resnici samo še povečujejo. Povprečna starost kmeta je 60 let, kar pomeni, da so nekateri krepko starejši, in ti se težko navajajo na nova pravila. Ponekod tudi še vedno ni niti internetne povezave.
Svetovalna služba se bo v roku petih let tretjinsko zamenjala, ker se bo toliko ljudi upokojilo. Kljub temu, daČeprav je sposobne mlajše kadre težko dobiti, se kmetijsko kmetijsko-gozdarski zavodi po terenu že trudijo vzgajati nove sodelavce. Kaj se bo s to službo zgodilo, če jo bodo, kot je ideja na vladi, odvzeli iz okrilja KGZS in jo pripojili v neki zavod pod vlado, je nemogoče napovedati. Zagotovo je mogoče reči samo to, da bo to pomenilo odmik od kmetov in da bo to še ena birokratska vladna služba, na dolgi rok pa bo to izredno škodovalo kmetijstvu.
Kako mlade pritegniti, da ostanejo na kmetiji?
Kmetijstvo ni perspektivna panoga. Če bi bila perspektivna, bi se otroci na kmetiji otroci borili med seboj borili za nasledstvo, zdaj pa se pa prepričujejo, kdo jo naj ostane doma. Mladih kmetov je manj kot pet odstotkov, in tak trend je tudi drugod v po svetu.
Ta poklic za mlade ni privlačen zaradi nizkih odkupnih cen. Razlika med tem, koliko dobi kmet za hrano in po koliko jo prodajajo na trgovski polici, je večkratnikvečkratna. Ne trdim, da bi morala biti hrana v trgovini dražja. Vendar podatki kažejo, da so pred 50 leti polovico družinskega proračuna namenili za hrano, zdaj pri nas le še 14 odstotkov. Razlike v tem, čemu namenjamo denar, so pomenljive. Ni nam težko odšteti 60 evrov mesečno za internet in televizijo, težko pa nam je za kilogram mesa v akciji v trgovini odšteti pet evrov. Pritisk na nizko ceno občutimo zlasti pri mesu, in v primerjavi s ceno zelenjave in kruha.
Bi pri odkupnih cenah lahko pomagale zadruge?
Sistem je pri nas nepovezan, trg je majhen. Že en tovornjak zelenjave iz s tržnice zelenjave ali tovornjak mesa iz nekega obrata, nam lahko zelo poruši sistem odkupne cene. Ko smo se pogajali za višjo odkupno ceno mleka, so mlekarne rekle, da če dajo kmetu en cent na liter več, pomeni to v trgovini pomeni 7 sedem centov več. Meni je to nerazumljivo.
Francija ima zelo dobro urejen sistem. Ko so cene mleka izredno nihale, se je pri njih cena litra spremenila zgolj za en cent. In tega si kmetje želimo, da bi imeli neko stabilno ceno, da bi lahko načrtovali investicije in delo. Pri nas je pa to prepuščeno borznim trenutkom. To je težava zaradi majhnih ekonomij in trgovskih verig, ki so v tuji lasti.
Kaj si obetate na področju kmetijstva v prihodnjem letu?
Najprej tega, kar ni v človeških, ampak božjih rokah, to so normalne običajne vremenske razmere. Sadjarski sektor je imel v zadnjih sedmih letih samo eno normalno običajno letino.
Želimo si normalizacije razmer na svetovnih trgih pri nabavi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Pred krizo v Ukrajini je stala tona dušičnega gnojila stala 200 evrov, potem je zrasla na več kot tisoč evrov in zdaj stane okrog 600 evrov. To so velika nihanja in čeprav ni več razlogov za visoko ceno, le ta ne pade več.
Želimo si normalen dialog z vlado, da bi vlada spoznala, da kmetje potrebujemo stabilnost, ker si vsak dan znova prizadevamo za normalen razvoj podeželja. Kmetijstvo skušamo obdržati tudi v težjih pridelovalnih pogojih. To so majhne kmetije, ki ne morejo kandidirati na razpise razpisih za razvojna sredstva, ker nimajo ekonomije obsega.
Želimo si tudi sprememb na evropski ravni, kjer je kup uredb, ki kmetom grenijo življenje. Po zadnjem predlogu bodo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev države same določale območja s posebno obravnavo. EU sama z nerazumnimi ukrepi med kmeti povsem po nepotrebnem vnaša protievropsko nastrojenost, ki jo krepijo še podpisi prostocarinskih sporazumov s tretjimi državami. Nihče se namreč ne vpraša, s čim se obdeluje pridelke, ki prihajajo od tam v Evropo. Zadnjo jesen je bilo iz s trgovskih polic umaknjenih kar nekaj pridelkov, ker so vsebovali preveč pesticidov. Žalostno je, da se v Evropi mora evropski sektor hrane umikati interesom drugih industrij, pri čemer se najprej žrtvuje kmeta.
Foto: Vid Ponikvar/Sportida
