Slovensko kmetijstvo je v preteklem desetletju doživelo številne spremembe, ki so oblikovale njegovo sedanjo podobo. Število kmetijskih gospodarstev se je zmanjšalo, povprečna velikost kmetij se je povečala, opažamo premike v naravi kmetijskih dejavnosti. Poglejmo nekaj SURS-ovih številk. Kljub izzivom, s katerimi se sooča, ima slovensko kmetijstvo velik potencial za trajnostno rast in razvoj.
Kmetije so večje, a njihovo število vse manjše
Število kmetijskih gospodarstev se postopoma z vsakim popisom zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz popisa imamo v Sloveniji nekaj več kot 67.900 kmetijskih gospodarstev. To število je za 9 % manjše kot v letu 2010, ko smo imeli 74.646 gospodarstev, in za 21 % manjše kot v letu 2000, ko jih je bilo kar 86.467.
Kljub manjšem številu kmetijskih gospodarstev pa je povprečna velikost kmetij večja kot leta 2010. Za leto 2020 naj bi povprečno gospodarstvo brez skupnih pašnikov imelo v uporabi 7 hektarjev kmetijskih zemljišč in povprečno 6 glav velike živine. Tako je povprečna površina za leto 2020 večja za 0,6 hektarja kot leta 2010 in za 1,4 hektarja večja kot leta 2000. Povprečno število glav velike živine pa za 0,4 večje kot leta 2010 in za 0,6 večje kot leta 2000.
Živinoreje vse manj
Ko se ozremo na površino kmetijskih zemljišč, ugotovimo, da se ta v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Za približno 3 % so se povečale površine njiv in za manj kot 1 % površine trajnih nasadov, površina trajnih travnikov pa se je zmanjšala za 2 %.
Od popisa 2010 do 2020 se je tudi živinoreja na kmetijskih gospodarstvih, ki se meri po skupnem številu glav velike živine, zmanjšala za 3 %. Skupno število gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo pa je v tem časovnem obdobju upadlo za 23 %. Število goveda je bilo za manj kot odstotek večje kot leta 2010, število perutnine se je povečalo za 44 %, medtem ko se je število prašičev zmanjšalo za 38 %, število ovc za 17 % in število koz za 21 %. Opazno je, da se vse več kmetij usmerja v druge kmetijske dejavnosti ali pa opušča živinorejo zaradi različnih izzivov, ki jih prinaša ta sektor.
V Sloveniji se je tradicionalno kmetijstvo vedno uvrščalo med najpomembnejše dejavnosti, z globokimi koreninami v družbeni in kulturni strukturi dežele. Vendar so se v zadnjih desetletjih pojavile številne spremembe, ki spreminjajo podobo podeželja in kmetovanja. Kako ustaviti padanje števila kmetij in kako pomladiti slovenske kmetije, bo morala postati prioritetna naloga države. Brez doma pridelane hrane bomo odvisno zgolj od uvoza, ki pa se sledi standardom pridelave pri nas.
Eva Šolinc
