Letos vinogradniki beležijo eno najzahtevnejših pridelovalnih let. Razlogi so po besedah specialistke za vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik pogosta neurja s točo, plazovi in prekomerne padavine.
Za Štajerski val je povedala, da je razlog tudi pozno cvetenje. Trta je letos zaradi relativno nizkih temperatur in obilice padavin zacvetela šele med 8. in 22. junijem, kar je v primerjavi s povprečjem prejšnjih let, razmeroma pozno. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v spomladanskem času in času zorenja jagod, je bilo v marsikaterem vinogradu mogoče opaziti prizadetost od peronospore, oidija in toče. Vse to je močno vplivalo na kakovost grozdja in čas trgatve.
Lokalni vinogradniki pravijo, da je bilo letos pridelka za 30 odstotkov od tega, kar so pobirali v prejšnjih letih. Poleg tega kakovost grozdja ni najboljša, saj je le to utrpelo veliko poškodb in ni dozorelo. V moštu pa je bilo manj sladkorja in več kisline kot običajno. Ker so poganjki možno poškodovani zaradi toče, so vinogradniki negotovi glede pridelka v naslednjem letu.
Kljub težavnemu predelovalnem letu pa slovenska vina še vedno najdejo pot v tujino. Izvažamo jih v številne države po vsem svetu, od sosednjih in evropskih držav kot so Italija, Avstrija, Hrvaška, Nemčija in Češka, pa vse do bolj oddaljenih, kot so Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Kanada, različne azijske države in celo v Avstralijo. Pomembno je poudariti, da se izvoz slovenskih vin razlikuje glede na vrsto vina in tržno usmerjenost vsake vinske kleti.
Vsaka od treh osrednjih vinorodnih dežel pri nas, Podravje, Posavje in Primorska, ima namreč svoje posebnosti in sorte vin. Ter različno spretne vinogradnike, ki uspejo svojim izdelkom najti pot v tujino.
Med najbolj priljubljenimi sortami rdečih vin so modra frankinja, modri pinot, refošk, merlot in žametovka. Med belimi sortami pa laški rizling, šipon, chardonnay, sauvignon, beli pinot in rebula.
Eva Šolinc
