Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki povzroča veliko gospodarsko škodo. Bolezen povzroča virus afriške prašičje kuge, gre za DNA virus. V Sloveniji je trenutno še ni, vendar je bolezen že prisotna v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, zato je le še vprašanje časa, kdaj se bo pojavila tudi pri nas.
V preteklosti se je APK pojavljala le na ozemlju Afrike, potem pa se je leta 2014 začela širiti tudi v Evropsko unijo. V lanskem letu je bilo v Evropi prijavljenih 6.894 primerov bolezni pri divjih in 679 primerov pri domačih prašičih. Za bolezen ni cepiva, pogin pri prašičih je lahko do 100-odstoten. Za zdravje ljudi in drugih živalskih vrst razen prašičev ne predstavlja tveganja.
Bolezen povzroča veliko ekonomsko škodo, pri rejcih povzroča pogine prašičev, pride do omejitve mednarodnega trgovanja z živalmi in mesom, gospodarske izgube pa povzroča tudi lovcem. Zaradi APK in posledičnih poginov se populacije divjih prašičev zmanjšujejo, na nekaterih območjih pa se tudi omeji ali prepove lov.
Kakšni so simptomi?
Klinični znaki niso specifični, na bolezen moramo takoj posumiti, če se pojavi nenaden pogin. Pri prašičih lahko pride do povišane telesne temperature, živali so neješče, brezvoljne, pride do cianoze kože in sluznic, krvavitev po koži. Lahko se pojavijo tudi bruhanje, driska, abortusi in motnje v gibanju. Pri divjih prašičih opazimo nenaden pogin večjega števila živali na enem območju.
Tveganje za vnos bolezni na novo območje predstavljajo okuženi divji prašiči, za prenos na daljše razdalje pa je po navadi kriv človek. Bolezen se širi direktno in indirektno, direktno preko telesnih izločkov kot so slina, urin, blato in predvsem kri. Indirektno se širi prek ljudi, z nezadostnim razkuževanjem in čiščenjem obutve, oblačil, opreme ter vozil po stiku z okuženimi živalmi ali trupli poginulih. Človek jo širi tudi s krmljenjem prašičev z ostanki hrane, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali iz drugih držav, saj je virus zelo odporen in lahko dolgo časa preživi v svežem, zamrznjenem, soljenem ali prekajenem mesu.
Poskrbite za preventivo
Cepiva in zdravljenja ni, zato je zelo pomembna preventiva z biovarnostnimi ukrepi in higieno na gospodarstvih s prašiči in v gozdu, prav tako pa tudi spremljanje in reguliranje populacije divjih prašičev. Ko bomo v Sloveniji zaznali prvi primer bolezni, se bo aktiviral že pripravljen Načrt ukrepov ob pojavu APK. Pobrali se bodo vzorci, opravila diagnostika, določila se bodo okužena in ogrožena območja, takojšnja usmrtitev ter neškodljiva odstranitev prašičev na okuženih gospodarstvih.
Vsak sum, da se je pojavila afriška prašičja kuga, morajo rejci takoj sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Tudi lovci morajo sum prijaviti in sicer na Center za obveščanje na telefonsko številko 112 ter na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijava suma je obvezna, vsak, ki najde mrtvega divjega prašiča, bi moral pomisliti na to bolezen.
Karmen Hudej
