Se vam je že zgodilo, da ste poskusili vse mogoče, pa nič ni pomagalo izboljšati odnosa ali sobivanja z neko osebo?
Ali pa občutite tesnobo, ne spite, ste nemirni in vas je strah? »V takih primerih pogosto pomaga že razbremenilni pogovor. Pogled nekoga od zunaj, ki ni vpleten v vaše odnose, je lahko takojšnja pomoč,« pravi Lucija Pinterič, ki na KGZS ponuja brezplačno psihosocialno podporo vsem članom kmetijskih gospodarstev.
Kje se običajno zatakne?
»Največkrat se name obrnejo ljudje, ki imajo težave v odnosih. Tipičen konflikt je med starši in otroki ter med snaho in taščo. Posebej ta odnos je lahko zelo problematičen, včasih pride snaha, včasih tašča. Težava je, ker tašča snahe ne sprejme, gre tudi za boj med njima za sinovo oziroma moževo pozornost. Sin oziroma mož se znajde na sredini med njima in tako si ga podajata kot žogico, češ ali boš poslušal mene, ki sem tvoja mama, ali mene, ki sem tvoja žena,« svetovalka opisuje tipično igro moči.
Ko se nekdo nov priseli na kmetijo, se mora prilagoditi in sprejeti že utečene procese. To pomeni, da mora spremeniti način življenja. »Obenem ima ta oseba običajno nove ideje, drugačen način komunikacije in načrte, kar prinese spremembo v družino. Že zato, ker je za mizo en stol več. Starejši lahko to sprejmejo ali pa prisilijo tistega, ki se je priselil, da se popolnoma prilagodi, celo podredi, da ne ugovarja. Kot bi imel manj pravic, ker je pač prišlek. To sproži velike težave v odnosih.« Položaj je lahko seveda tudi obraten, da se nekdo, ki se priseli, ni pripravljen niti malo prilagoditi, sprejemati kompromisov, komunicirati. Na obeh straneh je treba sprejeti drugačnost, priznati, da se je nekaj spremenilo, se prilagoditi, sprejemati kompromise in predvsem komunicirati med sabo. V vsakem primeru prihod novega človeka na kmetijo zamaje že ustaljeno družinsko življenje, kjer so se prej vsi poznali, vedeli, kakšen ima kdo prag tolerance, kako pristopiti do nekoga, kdaj mu dati mir in čas, da je sam, ter druge navade, ki so v družini ustaljene, zdaj pa vse to spremeni prihod nove osebe.
Lucijo Pinterič je presenetila stopnja nasilja. »Ko sem začela nuditi to podporo, nisem vedela, da je na kmetijah prisotnega toliko nasilja. Gre za fizično, psihično, ekonomsko in spolno nasilje ter zanemarjanje. Posamezniki se ne znajo postaviti zase.« Zaznava tudi samomorilnost, misli na samomor kot izhod oziroma rešitev.
Rešitev je!
A rešitev je mogoča v prav vseh okoliščinah. S pomočjo pogovora in pomoči od zunaj moraš spremeniti sebe.
»Sebe lahko spreminjaš, drugih ne moreš. Drugih niti nimaš pravice spreminjati, zaman bi bilo tudi pričakovati, da se bo nekdo drug spremenil zaradi tebe. Lahko pa se zgodi, da se bo drugi spremenil, ker se je tako odločil ob tvojih spremembah,« o prvem pogoju uspešnega premagovanja razpok v odnosih pravi strokovnjakinja. »Če izhajamo iz tega, da se mora nekdo spremeniti, da bomo srečni, prelagamo odgovornost za lastno srečo v roke nekoga drugega. To je pa prevelika odgovornost.«
V primeru osebnih stisk, težav v odnosih, odvisnosti, stiske ob razvezi, konfliktov, nezvestobe, osamljenosti, odtujenosti, ljubosumja, nasilja … pokličite Lucijo Pinterič (KGZS) na telefonsko številko 070 444 202.
Na Lucijo Pinterič se po telefonu ali osebno v svetovalnico obrne veliko kmetov, večinoma starih med 40 in 60 let, ki so delovno najbolj aktivni in že razmišljajo o predaji kmetije. »V družini se že začnejo pogovarjati o dediščini, in če odnos med njimi in prevzemnikom ni ravno najboljši, se pojavi strah, kako bo ta skrbel za njih. Kmet, ki preda kmetijo, preda vse svoje življenjsko delo, v katero je vložil vsa finančna sredstva, se odpovedoval dopustu in delal, tudi ko je zbolel. S prenosom na mlade prepušča vse, s čimer vrednoti sam sebe, v druge roke.« V takih trenutkih je pomemben pogovor med obema stranema, in če tega niso zmožni, lahko te strahove in medsebojne dvome predelajo ob pomoči strokovnjakinje.
Ne čakajte predolgo
Manjše konflikte je mogoče rešiti s pogovorom, če imamo dovolj široko socialno mrežo. »V naravi človeka je, da se najprej obrne na prijatelje ali osebe, ki jim zaupa. Če te mreže oseba nima, je pametno poiskati pomoč. Velikokrat že razbremenilni pogovor zelo pomaga. Če pa so stvari globlje in bi jim človek rad prišel do dna, je pametno to razrešiti tako, da pridejo do mene.«
Lucija Pinterič opozarja, da marsikdo nosi neko nerazčiščeno težavo s seboj ves čas, tudi če zamenja okolje. »Lahko se zgodi, da se nekdo na kmetiji zaradi težav v odnosu loči, se zaposli drugje in dobi šefa ali sodelavca, ob katerem se spet pojavi ista težava. Če razlogov, zakaj je zaškripalo že prvič, ne razrešiš, bo tudi v novem okolju lahko prišlo do enake težave, le da se ti bo prikazala na drugačen način.«
Lucija je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike, ki je petnajst let delala na področju živinoreje na KGZS. Ob delu je pridobila izobrazbo za strokovno delavko v socialnem varstvu in se dodatno izobraževala na področju psihoterapije, tehnike EFT in igralne terapije.
Lucija je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike, ki je petnajst let delala na področju živinoreje na KGZS. Ob delu je pridobila izobrazbo za strokovno delavko v socialnem varstvu in se dodatno izobraževala na področju psihoterapije, tehnike EFT in igralne terapije.
Vsem članom kmetijskih gospodarstev, ki jim je brezplačna psihosocialna podpora v okviru KGZS namenjena že dobro leto, svetuje, naj jo pokličejo v primeru, da zaznajo stisko, iz katere se sami ne morejo rešiti. »Svetujem lahko po telefonu, v živo v svetovalnici ali pa pridem na kmetijo. To zadnje zlasti v primerih invalidnosti, bolezni ali kakšne druge ovire.«
Ne oklevajte, ker vas na drugi strani za vas brezizhodnega položaja čaka sočutna, prijazna in razumevajoča pomoč. »Stiske so velike in občutek, ko vidiš, da so ljudje zmogli korak iz te teme, je zame največje darilo.«
