V Sloveniji pridelujemo vino v kar devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorska. Povprečni letni pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hektolitri.
Po podatkih iz zbornika s Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa iz leta 1996 je razvidno, da smo imeli pred drugo svetovno vojno vinograde na skoraj 40.000 hektarjih površin. V sedemdesetih letih so v okviru regionalizacije našteli okrog 33.500 hektarjev vinogradov, uradna statistika pa je že takrat govorila o nekaj manj kot 20.000 hektarjih.
Podatki iz zbornika s Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa iz leta 2002 kažejo, da je bilo takrat v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 21.593 pridelovalcev, ki so imeli v lasti skupno 15.133 hektarjev površin vinogradov. Največ površin je bilo v Podravju. Sicer je bilo iz zajema rabe tal iz digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) zabeleženo, da je bilo v Sloveniji takrat 24.197 hektarjev vinogradov, vendar niso bili vsi zapisani v RPGV. Preko DOF ugotovimo zgolj, ali vinograd obstaja, ne pa tudi, ali je obdelan in oskrbovan.
V zborniku Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa iz leta 2007 je razvidno, da je bilo v tistem letu v RPGV vpisanih 27.773 pridelovalcev, ki so imeli v lasti skupno 17.192 hektarjev vinogradov. Na podlagi DOF in s primerjavo s prejšnjimi leti je vidno, da se površine zelo hitro zaraščajo.
Podatki istega zbornika iz leta 2012 prikazujejo, da je bilo v tistem letu v RPGV vpisanih 27.802 pridelovalcev, ki so imeli v lasti skupno 15.973 hektarjev vinogradov. Glede na zajem rabe tal iz DOF posnetkov je bilo razvidnih 21.265 hektarjev. Površine se še vedno zmanjšujejo, velikostna struktura pa kaže na razdrobljeno pridelavo.
Najmočnejša je Primorska
Podatki novejšega zbornika iz leta 2017 navajajo, da je bilo v tistem letu v RPGV vpisanih 29.929 pridelovalcev, ki so imeli v lasti 15.340 hektarjev vinogradov. Število pridelovalcev se je povečalo za več kot dva tisoč v primerjavi z letom 2012. DOF posnetki kažejo stanje 18.860 hektarjev vinogradov.
Po podatkih iz zbornika s Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa iz letošnjega leta (2023) vidimo, da je letos v RPGV vpisanih 26.790 pridelovalcev, ki imajo v lasti 14.483 hektarjev vinogradov. Največ vinogradniških površin je v vinorodni deželi Primorska, sledita Podravje in Posavje. Glede povprečne površine na pridelovalca je Vinorodna dežela Posavje prav tako na zadnjem mestu, na prvem pa spet Primorska, kjer so največje površine na prebivalca na območju Goriških Brd.
Skozi vsa pregledana leta opažamo, da se število vinogradnikov in tudi površine vinogradov nenehno zmanjšujejo, povečuje pa se delež ekoloških vinogradov. Površine se bodo najverjetneje zmanjševale tudi v prihodnje, saj je večina lastnikov vinogradov starejših, ki počasi opuščajo obdelavo, vendar pa je optimistično, da mlajši vinogradniki širijo svoje površine. Kaže se namreč trend zmanjševanja števila vinogradnikov, povečuje pa se povprečna velikost vinogradniške posesti. Manjši vinogradniki to dejavnost opuščajo, večji pa prevzemajo nove površine.
Karmen Hudej
