Tako pravi Martin Golob, gotovo najbolj priljubljen slovenski duhovnik, ki je na svoj seznam želja nekoč uvrstil tudi poklic kmeta.
»Doma imamo zelo lepo kmetijo. Tudi stroje imamo kar dobre in pri delu z njimi sem se zelo dobro znašel. Pri nas doma smo vse počeli skupaj. Starša sta vse nas, fante, naučila vsega dela – od hlevskega do poljskega. Vse mi gre zelo dobro in tudi rad sem to počel. Biti kmet je lepo poslanstvo – veliko odpovedi, ampak zelo zdrav način življenja. Jaz sem v tem neizmerno užival. Razlog, da nisem postal kmet, je, da sem doma pogrešal ljudi. Vidim, da je moje delo biti med ljudmi. Mi pa izkušnja kmetije zelo dobro služi pri duhovniškem poslanstvu.«
Kakšen je vaš odnos do zemlje, do dela na zemlji in z zemljo?
Delo z zemljo te uči veliko potrpežljivosti in spoštovanja do stvarstva. Kaj hitro spoznaš, da si majhen v primerjavi z naravo. Uči te tudi ponižnosti. Pri tem vprašanju pa kar zavonjam preorano njivo ali pa prvo pokošeno travo. Pa tudi nič ni boljšega od občutka v jeseni, ko se Bogu zahvališ za dobro letino.
Katere vrednote ste odnesli s seboj na življenjsko pot?
Delovne navade, spoštovanje do dela, spoštovanje do zgaranih rok kmetov. Naučil sem se delati skupaj. Pa da delo mora biti narejeno. Krava težko čaka na naslednji dan. Zvečer jo je pač treba pomolsti. Naučil sem se tudi določenega reda, ker na kmetiji vlada red. Za vse je določen čas.
Kako doživljate slovenskega kmeta, kako bi ga opisali?
Priden, delaven, zagnan. Pa ko vidim, kako obdelujejo slovenske hribe in bregove … Bogu hvala, da jih imamo. Kako lepo se je peljati po hribovitih pokrajinah in opazovati, kje so vse pokosili in pospravili seno. Slovenski kmet ljubi svojo zemljo, saj tega gotovo ne dela zaradi plače. Kmeta moramo spoštovati in ga podpirati.
Kaj bi rekli kmetu, ki mu suša ali moča uničita pridelek, ali pa tistemu, ki je na robu obupa, ker sta mu plaz ali poplava odnesla njivo, gozd, gospodarsko poslopje?
Stal bi mu ob strani. Težko najdeš prave besede. Kako konkretno bi mu želel pomagati. Ob letošnjih groznih ujmah so kmetje pomagali, ko so darovali bale. Tudi z moje domače kmetije so kar nekaj bal dali tistim, ki jim jih je voda odnesla. Gotovo ob takih nesrečah doživiš temo pred očmi in se o marsičem vprašaš. Takšen kmet brez dvoma potrebuje močno spodbudo in konkretno pomoč.
Kaj bi svetovali mlademu kmetu, ki si želi prevzeti domačo kmetijo, a ne najde boljše polovice in zato dvomi o svoji odločitvi?
Naj vseeno prevzame kmetijo, a naj moli za bodočo ženo. Zavedam se, da je kar izziv najti ženo za na kmetijo. A poznam res kar nekaj lepih primerov, ko se je to uredilo. Pri nas doma smo za bodoče žene vedno molili. Brat, ki je kmetijo dobil, je dobil krasno ženo, ki je sprejela življenje kmetije. Ustvarila sta družino in je veselje, ko vidiš to življenje. Kot duhovnik bi rekel: »Moli za bodočo ženo.« Verjamem, da je vedno kje kakšna, ki bi z veseljem živela na kmetiji. Ni treba obupati. Pregovor pravi: »Za vsak ‘štil’ obstaja metla.«
Kaj bi položili na srce slovenskemu kmetu?
Slovenskemu kmetu bi se rad zahvalil za njegovo delo. Za trud in požrtvovalnost. Dostikrat se mu godi krivica, dostikrat je nerazumljen, dostikrat se ga ne ceni. Hvaležen sem slovenskemu kmetu, ker skrbi za to, da je v naši Sloveniji tako lepo obdelano podeželje. Hvala za kakovostno hrano. Kmetijski pridelki in izdelki iz rok slovenskega kmeta se ne morejo primerjati z drugimi državami. Na srce bi mu položil, naj ne pozabi nase. Naj en dan v tednu tudi počiva (nedelja). Naj ne bo po cele dneve samo v kombinezonu in škornjih, ampak naj se zave, da je gospod. Naj bodo na kmetijah številčne družine, ker rok ni nikoli preveč. Naj vedno delajo skupaj in naj bodo mladi prevzemniki spoštljivi do staršev, ki so gradili kmetijo.
Katero kmečko opravilo je vaše najljubše in čemu ste se radi izognili?
Najljubše mi je bilo delo na traktorju in užival sem v adrenalinu, ki smo ga čutili ob silažah. Košnja in siliranje sta mi bila najbolj všeč. Najbolj zoprno delo pa mi je bilo, ko smo ob deževnih dnevih čistili molzišče ali pa prali gnojni trosilec. Aja, pa pobiranje krompirja … To mi tudi ni toliko šlo. 😉
