Sprva se je slovenska vlada, kljub pozitivnemu mnenju EU, Evropske agencije za kemikalije (ECHA) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), zavzela za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj bi se zagotovilo ustrezno prilagoditveno obdobje za kmete. Ne glede na to, je v drugem tednu oktobra podprla predlog evropske komisije za podaljšanje aktivnega herbicida.
Zaradi novih omejitev so kmetje tisti, ki se spopadajo z vedno težjimi ovirami pri opravljanju svojega dela. Glifosat uporabljajo predvsem pred setvijo ali po njej ter pred vznikom kmetijskih rastlin. S tem pesticidom kakovostno zatirajo raznovrstni plevel, ki se pojavi na različnih kmetijskih površinah, bodisi na njivah, travnikih, vinogradih ali sadovnjakih. Poleg tega je uporaba te aktivne snovi koristna tudi pri preprečevanju razvoja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Prepoved glifosata bi po mnenju predstavnikov kmetov povzročila občutne prepreke pri nadzorovanju plevela in ostalih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Prav tako poudarjajo, da druge alternative za reševanje problema plevela zaenkrat nimajo.
Decembra 2022 je poteklo 5-letno podaljšanje za uporabo pesticida glifosat, Evropska komisija je nato podala predlog o enoletnem podaljšanju nadaljnje uporabe pesticida, ki je bil potrjen tudi s strani naše vlade. Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo je jasno izrazil svoja nestrinjanja glede podaljšanja, pridružila pa se mu je tudi Čebelarska Zveza Slovenije (ČZS), ki trdi, da izbrani pesticid močno vpliva na zdravje čebel. Na drugi strani pa se je oglasila Kmetijsko-gospodarska zbornica Slovenije (KGZS), kjer so enotnega mnenja, da bi prepoved glifosata pomenila škodo za slovensko kmetijstvo.
Ne pozabimo, da so glifosat prav tako več let uporabljali za preprečevanje rasti plevela ob cestah, železnicah, v parkih in na zelenicah, vse do pomladi 2021, ko se je uporaba tega kot tudi drugih herbicidov, v ta namen, prepovedala. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Slovenske železnice so uporabo zloglasnega pesticida, nadomestili s košnjo, ki jo označujejo za zamudno in manj učinkovito. Kar se tiče košnje na avtocestnih območjih pa je le-ta nevarna in povzroča zastoje. Januarja 2023 je zato Kmetijsko ministrstvo sprejelo odločitev, da za zatiranje plevela še vedno ne smejo uporabljati glifosata, se pa lahko poslužujejo ostalih herbicidov.
Glifosat je pesticid namenjen uničevanju plevela in se na široko uporablja v kmetijstvu po celem svetu. Gre za aktivno snov, ki se v nekaterih državah EU uporablja tudi v obliki sredstva za sušenje rastlin pred žetvijo. Tovrstna uporaba pripravkov z glifosatom pa v Sloveniji ni dovoljena. Neselektivni herbicid se v okolju hitro razgradi in zato v primerjavi z atrazinom (klorirani herbicid) ne ogroža podtalnice. Kljub dražilnemu učinku na oči, ki ga je s pravilno uporabo varovalne opreme možno preprečiti, Evropski urad za kemikalije (ECHA), glifosata ne uvršča med mutagene, rakotvorne ali teratogene snovi.
V okviru ponovne ocene nevarnosti glifosata je Evropska komisija državam članicam na Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo, 22. septembra letos, predstavila Predlog uredbe za podaljšanje odobritve glifosata in predlagala, da se na osnovi Uredbe odobri to aktivno snov za obdobje 10 let, torej do 15. decembra 2033. Na začetku oktobra je potekalo odločanje za nadaljnjo uporabo snovi, vendar predlog Evropske komisije za uresničitev ni dosegel zadostne večine. Slovenija je bila ena izmed tistih, ki je kljub zavzemanju za prepoved uporabe te snovi, glasovala za podaljšanje, a hkrati pojasnila, da se zavzemajo za prepoved glifosata na vseh nekmetijskih površinah, uporaba v kmetijstvu pa naj se omeji v največji možni meri. Predlog bo sedaj posredovan pritožbenemu odboru, ki bo o njem odločal že novembra. Evropska komisija države članice EU poziva, da naj se pri izdajanju dovoljenj za prodajo tovrstnih sredstev, posvetijo zaščiti rastlinojedih sesalcev in podzemnih voda, kot tudi varnosti potrošnikov. Rezultati odločanja bodo torej znani proti koncu leta, v primeru, da države članice, ne bodo sprejele svojih stališč, pa je komisiji dodeljena pravica, da sama sprejme končno odločitev.
Ana Mari Vajde
