{"id":4036,"date":"2024-01-08T22:59:49","date_gmt":"2024-01-08T20:59:49","guid":{"rendered":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=4036"},"modified":"2024-01-08T23:07:57","modified_gmt":"2024-01-08T21:07:57","slug":"pogovor-z-bostjanom-nocem-predsednikom-cebelarske-zveze-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=4036","title":{"rendered":"Pogovor z Bo\u0161tjanom No\u010dem, predsednikom \u010cebelarske zveze Slovenije"},"content":{"rendered":"\n

\u010cebelji pridelki so vse bolj cenjeni, ugotavlja Bo\u0161tjan No\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Stanje na podro\u010dju \u010debelarstva pri nas Bo\u0161tjan No\u010d ocenjuje kot spodbudno. \u00bbVeseli me dejstvo, da so \u010debelarji zelo dobro organizirani, da imamo v \u010cebelarsko zvezo Slovenije vklju\u010denih ve\u010d kot 200 \u010debelarskih dru\u0161tev s skoraj osem tiso\u010d \u010debelarji, da je po \u0161olah skoraj 200 \u010debelarskih kro\u017ekov z ve\u010d kot 2.500 otroki, da se povpre\u010dna starost \u010debelarjev ni\u017ea, da imamo tri evropsko za\u0161\u010ditene sheme medu: Slovenski med z za\u0161\u010diteno geografsko ozna\u010dbo, Ko\u010devski gozdni med in Kra\u0161ki med ter shemo ekolo\u0161ki med. \u010cebelji pridelki so cenjeni, na\u0161 potro\u0161nik jih pozna in ceni.\u00ab<\/em> Kar pu\u0161\u010da slab priokus, pa so zelo slabe zadnje letine. \u00bbLetine so vse slab\u0161e zaradi podnebnih sprememb, ki \u010debelam onemogo\u010dajo bolj\u0161o pa\u0161o.\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kaj lahko stori \u010debelar?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u010debelar letos v Sloveniji maja in junija ne bi krmil \u010debel, bi zaradi lakote propadle. Osnovno v takih \u010dasih je skrb za \u010debele. Imamo jih radi, ne potrebujemo jih samo zaradi \u010debeljih pridelkov, ampak zlasti zaradi opra\u0161evanja, saj je vsaka tretja \u017elica hrane odvisna od opra\u0161evanja \u010debel. Na sre\u010do \u010debelarji v Sloveniji \u017eivimo s \u010debelami in za \u010debele ter jih vzdr\u017eujemo.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161no je stanje na podro\u010dju plemenskega materiala?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Imamo za\u0161\u010diteno kranjsko \u010debelo in smo edina dr\u017eava, kjer je dovoljena samo ena \u010debela \u2013 na\u0161a kranjska sivka. Imamo ve\u010d kot 30 vzrejevalcev matic, imamo eno rodovni\u0161ko plemenilno postajo. Skrb za na\u0161o kranjsko \u010debelo je tako na strokovnem kot na \u010debelarskem podro\u010dju dobra, na\u0161e matice so zelo priljubljene tudi v tujini.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Vid Ponikvar \/ Sportida<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kak\u0161na je poseljenost po dr\u017eavi?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Zelo gosta. Imamo veliko \u010debelarjev, ki so manj\u0161i, in tudi enega najve\u010djih \u010debelarjev v Evropi z ve\u010d kot 2.500 \u010debeljimi dru\u017einami. Dobro je, da imamo zagotovljen opra\u0161evalski servis. Ve\u010d kot je \u010debelarjev, ve\u010d je praks in s tem ve\u010d nevarnosti izbruha razli\u010dnih bolezni pri \u010debelah. Vsak ima svojo prakso in ve\u010d praks lahko pripelje do te\u017eav. Potrebujemo ve\u010d sodelovanja in usposabljanja.<\/p>\n\n\n\n

Je veliko bolezni?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Zajedavec varoja je te\u017eava po vsem svetu. Ve\u010dja kot je gostota \u010debelarjev, la\u017eje ta zajedavec prehaja med \u010debelami, in \u010de ni skupnega zatiranja in sodelovanja, se varoja \u0161iri.<\/p>\n\n\n\n

Kako pa je z novimi tehnologijami? Na drugih kmetijskih podro\u010djih \u017ee govorimo o t. i. pametnem kmetijstvu.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010cebelarstvo se glede tega razlikuje od preostalega kmetijstva. Mi smo odvisni od narave in tega, kar narava ponuja. \u010ce je slabo vreme, ko cveti na primer akacija, ni tehnologije, ki bi jo pripravila do tega, da bo cvetela teden dni kasneje. Imamo sicer pametne tehtnice in dolo\u010dene naprave za spremljanje medenja, pri tehnologiji \u010debelarjenja pa je \u0161e vedno najpomembnej\u0161a dobra \u010debelarska praksa, ki se ne menja, se pa mora prilagajati na podnebne spremembe.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu va\u0161ega predsedovanja je \u010debelarska zveza naredila pomemben premik pri ozave\u0161\u010danju o pomenu \u010debel in promociji \u010debelarjenja.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ozave\u0161\u010danje o pomenu je klju\u010dno za obstoj panoge. Podobno bi veljalo preslikati na celoten kmetijski sektor \u2013 pri tem se zdaj povezujemo s preostalimi kmetijskimi organizacijami. Klju\u010dno za ohranjanje kmetijstva in pode\u017eelja \u2013 ter seveda tudi \u010debelarstva \u2013 je to, da ljudje vedo, kaj je prava slovenska hrana. Pri\u0161li smo tako dale\u010d, da okusa doma\u010de slovenske hrane sploh ve\u010d ne poznamo. \u010ce namre\u010d deset let jemo tuje jabolko, se nam tudi okus spremeni. Enako je z medom in preostalimi pridelki. Akcija tradicionalni slovenski zajtrk je klju\u010dna prav zato, da otroci okusijo, kaj je doma\u010de. \u010ce bomo nau\u010dili \u010dloveka, kaj je doma\u010de, bo po nakupu nekega artikla, ko ga bo poskusil, takoj vedel, da to ni pravi okus. Iskal bo pravi doma\u010di okus. To bo treba ljudem privzgojiti nazaj, ker smo pravi okus izgubili.<\/p>\n\n\n\n

Menim, da bi moral biti v osnovni \u0161oli obvezen naravoslovni dan na temo pridelave hrane. To je del na\u0161e kulture, na\u0161ega naroda, in \u010de tega ne bomo gojili, se lahko poslovimo od kmetijstva. Vse te akcije, ki jih izvajamo, dvigajo to ozave\u0161\u010danje. Ko gre\u0161 k nekomu domov po nek doma\u010d pridelek in ga pogleda\u0161 v o\u010di, te tak ne bo prinesel okrog. V trgovskem sredi\u0161\u010du tega osebnega odnosa ni. \u010ce bomo krepili prodajo na domu in zadru\u017eni\u0161tvo, prodajo iz prve ali kve\u010djemu iz druge roke, bomo krepili vrednost kmetijstva. Dodano vrednost mu zdaj vzame trgovina.<\/p>\n\n\n\n

Bi zadruge pri tem pomagale?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Bi. Z Zadru\u017eno zvezo Slovenije \u010debelarska zveza i\u0161\u010de re\u0161itev, kako bi \u010debelarje aktivneje vklju\u010dili v zadruge. Doma\u010do hrano je treba spraviti v javne ustanove, pri tem pa je treba vedeti, da se \u0161ola ne bo ukvarjala s 50 razli\u010dnimi dobavitelji. Vzpostaviti je treba mo\u010dan sistem, ki bo to hrano dobavljal. \u010ce bomo imeli zadrugo, ki bo ponudila vse pridelke in izdelke, ki jih ena ustanova potrebuje, verjamem, da jih bo \u0161ola naro\u010dila tam.<\/p>\n\n\n\n

Predvsem pa je treba tudi pri vseh, ki hrano naro\u010dajo, spodbuditi \u00bbpripadnost\u00ab lokalni hrani, naj bo ponosen, da \u00bbnjegovi\u00ab jedo najbolj\u0161o hrano iz lokalnega okolja s poreklom Slovenija, ki je okusnej\u0161a, ki nima za sabo dolge transportne poti, ki je pridelana z rokami lokalnega kmeta \u2026 In konec koncev naj \u010duti ponos, da s tem pomaga ohranjati slovensko kmetijstvo, slovensko pode\u017eelje ter slovensko tradicijo in kulturo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Vid Ponikvar \/ Sportida<\/a><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kako naj mlad \u010debelar tr\u017ei svoj izdelek?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Najprej ga mora ceniti. Mi ne cenimo svojega, ker smo zrasli v sistemu, ko se vseh izdelkov pri nas ni dobilo, in se je miselnost, da je tisto, kar je tuje, bolj\u0161e, mo\u010dno zasidrala. Na trgovski polici tako \u0161e vedno prej pose\u017eemo po milki kot po gorenjki. V Avstriji je v miselnost ljudi vcepljeno mi\u0161ljenje, da je njihovo, avstrijsko, bolj\u0161e. Dojeti moramo, da je to, kar je na\u0161e, odli\u010dno. \u010ce bomo ljudem to privzgojili, bomo kupovali slovensko hrano. \u010cebelar mora biti ponosen, da lahko podari med. Kmet mora biti ponosen na svoj pridelek. Na\u0161a hrana je kakovostna, varna in predvsem okusna!<\/p>\n\n\n\n

Kako naj postavi ceno izdelku?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Cena narekuje dojemanje kakovosti. \u010ce je nek izdelek na trgu pod ceno, to \u017ee nakazuje na slab\u0161o kakovost. Zagovarjam, da je treba postaviti po\u0161teno ceno in za po\u0161teno ceno po\u0161teno pla\u010dilo. Ta cena naj na koncu odra\u017ea stro\u0161ke pridelave in dela. Slovenski \u010debelar in kmet standarde kakovosti svetovne hrane zlahka dose\u017eeta, \u0161e ve\u010d \u2013 bistveno prese\u017eeta. Na to bi morali biti bolj ponosni. Kmetje so tisti, ki imajo svojo zemljo in hrano pridelujejo z zanosom, zato je tam tudi pridelava druga\u010dna, kot je v tujini. Hrana ima zato tudi del \u00bbdu\u0161e\u00ab slovenskega kmeta, pode\u017eelja, tradicije in kulture.<\/p>\n\n\n\n

Katere kanale naj uporabljajo za tr\u017eenje svojih pridelkov in izdelkov?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010cebelarji dobro vemo, da je najbolj\u0161a prodaja na domu. Najbolj\u0161a reklama pa je poziv: kupujte pri kmetu na domu. Najbolj\u0161a pot bi bila, \u010de bi se ljudje s kmetom dogovorili o nakupih. To bi krepilo zaupanje, veriga je kratka in cena bi bila najbolj\u0161a za oba, ker vmes ni posrednikov in njihove mar\u017ee. To bi bilo vzdr\u017eno, \u010de bi kmet ve\u010dino prodal doma, ne pa da 90 odstotkov proda v trgovino. Povpre\u010dna cena slovenskega medu ta trenutek je med 13 in 16 evri na liter, na trgovskih policah pa boste za isti med od\u0161teli 20 evrov. \u010ce ga \u010debelar proda odkupovalcu, dobi zanj ve\u010d kot pol manj. Kupec je od\u0161tel manj, \u010debelar je dobil ve\u010d, to bi bilo pravo razmerje. \u0160e to, navaditi se moramo, da \u010de ne kupujemo pri pridelovalcu, torej kmetu ali \u010debelarju, da pogledamo poreklo in izberemo poreklo Slovenija!<\/p>\n\n\n\n

Slovenija je enakomerno pokrita s \u010debelarji. V Prekmurju in na Primorskem pridelajo najve\u010d akacijevega medu, lipov med je povsod po dr\u017eavi, osrednjeslovenski del in Pohorje imata kostanj, Koro\u0161ka in Gorenjska imata gozdni med.<\/p>\n\n\n\n

Kako bi opisali razliko med svojim doma\u010dim in trgovinskim medom?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Stranke ve\u010dkrat pridejo k meni po med, ker pravijo, da je trgovinski, ki nima slovenskega porekla, brez okusa. Ko enkrat okusi\u0161 slovensko, ob nakupu ne\u010desa drugega takoj ve\u0161, da to ni tisto pravo. Enako je pri zelenjavi, jabolkih in preostalih pridelkih. Vendar razlike ne pozna\u0161, \u010de najprej ne okusi\u0161 doma\u010dega.<\/p>\n\n\n\n

Kako ocenjujete inovativnost slovenskih \u010debelarjev, ko gre za izdelke iz medu?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Medex je pionir na podro\u010dju apiterapije, \u010debelarstvo Bo\u017enar je eno prvih, ki je dalo na trg darilne embala\u017ee pred ve\u010d kot 20 leti. \u010cebelarji so inovatorji na razli\u010dnih podro\u010djih, od kozmeti\u010dnih pripravkov, medenih pija\u010d, edini na svetu imamo pene\u010do medico, me\u0161anice, apipripravke. Te\u017eava je birokracija, ki to omejuje. V Sloveniji imamo \u017eal namre\u010d izjemno nestimulativno zakonodajo na podro\u010dju dopolnilnih dejavnosti. V\u010dasih so vsi \u010debelarji izdelovali medeno \u017eganje, \u010de ga \u017eeli\u0161 tudi danes, mora\u0161 imeti prijavljeno dopolnilno dejavnost. Vendar je letni prispevek za to dopolnilno dejavnost 500 evrov, kar pomeni skoraj 50 litrov medenega \u017eganja. To pa ni malo samo za to, da bo\u0161 pokril prispevke za dr\u017eavo. Rezultat tega je, da medenega \u017eganja ne ponujajo ve\u010d po gostilnah, ker se \u010debelarju to ne spla\u010da. Podobno je z drugimi pridelki kmetov. \u010ce nekdo pridela prese\u017eek jagod in skuha marmelado, ga prispevek za dopolnilno dejavnost stane ve\u010d, kot bi z njo zaslu\u017eil. Tako ima kmet samo dve mo\u017enosti \u2013 ali to dela samo zase, ampak tega izdelka potem ne more prodati v gostilno ali na kme\u010dki turizem, ali pa opusti to dejavnost. Pravilno pa bi bilo, da bi prese\u017eke tega, kar doma pridela\u0161, lahko prav prek dopolnilne dejavnosti normalno prodal naprej.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Vid Ponikvar \/ Sportida<\/a><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ste \u017ee posku\u0161ali kaj spremeniti?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dje trgovine v teh manj\u0161ih pridelovalcih prepoznavajo konkurenco. Ampak menim, da tej miselnosti ne bi smeli nasedati. Dr\u017eava bi morala to, da bi nekdo, ki je pridelal sto kilogramov jagod preve\u010d, te predelal v marmelado in prodal, spodbujati.<\/p>\n\n\n\n

Sedemnajst let ste predsednik \u010debelarske zveze in kon\u010dujete mandat. Boste ponovno kandidirali?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dne odlo\u010ditve \u0161e nisem sprejel, se pa mnogo bolj nagibam k temu, da ne. Gre za naporno delo, stalna pogajanja z dr\u017eavo, zato je morda \u010das, da to prevzame kdo z novimi idejami in sve\u017eo energijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Vid Ponikvar \/ Sportida<\/a><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kateri so najve\u010dji izzivi in projekti, ki vas ta hip zaposlujejo?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji izziv je slaba letina. Dejstvo je sicer, da je zadnja leta \u010debelarstvo moderno, ampak \u010de bodo slabe letine trajale, se bo to spremenilo. Tudi ljubiteljski \u010debelar se tega ve\u010d ne bo \u0161el.<\/p>\n\n\n\n

Smo pobudnik nastanka evropske \u010debelarske zveze. V Mariboru smo tik pred za\u010detkom gradnje najve\u010djega apiterapevtskega sredi\u0161\u010da na svetu, to je investicija, vredna osem milijonov evrov. To je ogromen izziv, imamo pripravljeno \u017ee vso dokumentacijo, zemlji\u0161\u010de je prav tako \u017ee odkupljeno. Pri na\u0161em centru razmi\u0161ljamo o \u010debelarskem glampingu, pri Ilirski Bistrici pripravljamo projekt Na\u0161 panj, kjer bomo postavili najve\u010dji interaktivni panj na svetu.<\/p>\n\n\n\n

Potro\u0161nik ima najraje me\u0161an med, ki je tudi kakovosten in bogat.<\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161e pa je, da v EU kon\u010dno pripravljajo podlage, da bo moral biti med ozna\u010den po dr\u017eavi porekla, da ne bo ve\u010d me\u0161anic, kar je bila na\u0161a pobuda. \u010ce nam to uspe, bo to zame zgodovinski premik in bo krona mojega predsedovanja. To ni pogodu multinacionalkam in pomeni res veliko zmago.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cebelji pridelki so vse bolj cenjeni, ugotavlja Bo\u0161tjan No\u010d. Stanje na podro\u010dju \u010debelarstva pri nas Bo\u0161tjan No\u010d ocenjuje kot spodbudno. \u00bbVeseli me dejstvo, da so \u010debelarji zelo dobro organizirani, da imamo v \u010cebelarsko zvezo Slovenije vklju\u010denih ve\u010d kot 200 \u010debelarskih dru\u0161tev s skoraj osem tiso\u010d \u010debelarji, da je po \u0161olah skoraj 200 \u010debelarskih kro\u017ekov z […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":4042,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[427,269],"tags":[437,428,435,429,442,433,444,440,431,439,434,432,438,443,441,445,430,436],"class_list":["post-4036","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-cebelarstvo","category-izpostavljeno","tag-akacijev-med","tag-bostjan-noc","tag-cebelarji","tag-cebelarska-zveza-slovenije","tag-cebelarstvo-boznar","tag-ekoloski-med","tag-evropska-cebelarska-zveza","tag-gozdni-med","tag-kocevski-gozdni-med","tag-kostanjev-med","tag-kranjska-sivka","tag-kraski-med","tag-lipov-med","tag-medeno-zganje","tag-medex","tag-nas-panj","tag-slovenski-med","tag-tradicionalni-slovenski-zajtrk"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4036","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4036"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4036\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4055,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4036\/revisions\/4055"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4042"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4036"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4036"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4036"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}