{"id":3678,"date":"2023-12-28T10:13:34","date_gmt":"2023-12-28T08:13:34","guid":{"rendered":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3678"},"modified":"2023-12-28T11:50:59","modified_gmt":"2023-12-28T09:50:59","slug":"kako-podnebne-spremembe-spreminjajo-slovensko-kmetijstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3678","title":{"rendered":"Kako podnebne spremembe spreminjajo slovensko kmetijstvo?"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na uspe\u0161nost in izvedbo kmetijske dejavnosti mo\u010dno vplivajo podnebje in z njim povezani vremenski dejavniki, kot so temperatura, padavine, son\u010dno obsevanje &#8230; Vsi imajo neposreden vpliv na rast in razvoj rastlin ter rejo \u017eivali. Hitrost in jakost spreminjanja teh predstavljajo velik izziv pri pridelavi kmetijskih rastlin oziroma izvajanju drugih panog v kmetijstvu. Prav tako vplivajo na odlo\u010ditve pri kmetijski pridelavi glede izbire vrst in sort rastlin, ki bodo uspevale na slovenskih kmetijskih povr\u0161inah, vrste \u017eivali in tudi na celoten proces kmetijske pridelave od vil do vilic. Zaradi tega je razumevanje podnebja, spremljanje vremena in prilagajanje na podnebne danosti ter podnebne spremembe eden od temeljev dolgoro\u010dne trajnosti gospodarjenja v kmetijskem sektorju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Agrometeorologinja <strong>dr. Andreja Su\u0161nik<\/strong>, ki na Agenciji RS za okolje (ARSO) vodi oddelek za meteorolo\u0161ko podporo kmetijstvu, pravi: <em>\u201cScenariji podnebnih sprememb, ki jih simuliramo in analiziramo, ne napovedujejo ni\u010d dobrega. Ti namre\u010d ka\u017eejo, da se bosta koli\u010dina padavin in temperatura zraka, klju\u010dna parametra za tovarno na prostem \u2013 kar kmetijstvo je \u2013, spreminjala. To, kar \u017ee ugotavljamo v trendih meteorolo\u0161kih dejavnikov, je nara\u0161\u010danje temperature. Scenariji podnebnih sprememb potrjujejo, da se bo to nara\u0161\u010danje \u0161e nadaljevalo. \u010ceprav so scenariji za prihodnost \u0161e negotovi, so kljub temu enotni v eni smeri \u2013 pri\u010dakuje se namre\u010d postopen dvig temperature nad celotno Slovenijo.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><strong>Kak\u0161ne posledice bo prinesel dvig temperature?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko govorimo o podnebju v prihodnosti, ne podajamo natan\u010dnih vrednosti podnebnih spremenljivk. Za prihodnje podnebje pripravljamo projekcije, ki temeljijo na dolo\u010denih predpostavkah in scenarijih izpustov toplogrednih plinov, ti pa izvirajo iz \u010dlovekove dejavnosti in z njo povezanimi izpusti ter drugih onesna\u017eevalcev zraka. Vsak izmed scenarijev je v osnovi odvisen od globalnih dru\u017ebeno-gospodarskih dejavnikov, kot so nara\u0161\u010danje prebivalstva in bruto doma\u010dega proizvoda ter tehnolo\u0161ki razvoj v 21. stoletju. Vsi ti dejavniki neposredno vplivajo na porabo primarnih energijskih virov ter na spremembo rabe tal.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Konec 21. stoletja naj bi po scenarijih podnebnih sprememb v Sloveniji lahko bilo za od ene do \u0161estih stopinj Celzija topleje kot v obdobju 1981\u20132010. V <strong>zelo optimisti\u010dnem scenariju<\/strong> bi se temperatura dvignila za pribli\u017eno 1,3 stopinje Celzija do leta 2100. V <strong>bolj kriti\u010dnih ali pesimisti\u010dnih scenarijih<\/strong> pa bi se temperatura v istem \u010dasu lahko dvignila tudi za \u0161est stopinj Celzija.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kaj to pomeni? Pomeni spremenjene in zelo spremenljive rastno-pridelovalne razmere. Ne gre samo za dvig povpre\u010dne letne temperature, ampak tudi za druge vplive, ki jih imajo podnebne spremembe, zlasti na ekstremne vremenske pojave, kot so nalivi, poplave, vro\u010dinski valovi, su\u0161e, viharni veter in podobno. To so posredne posledice podnebnih sprememb. Na \u017ee obstoje\u010do naravno spremenljivost vremena in podnebja se je v zadnjih letih priklopilo \u0161e globalno segrevanje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poglejmo primer: zrak, ki je za eno stopinjo toplej\u0161i, sprejme vase za sedem odstotkov ve\u010d vodne pare. Posledica vi\u0161je temperature zraka in ve\u010dje koli\u010dine vodne pare so mo\u010dnej\u0161e padavine, ki lahko povzro\u010dajo mo\u010dnej\u0161e nalive. \u0160tudije ka\u017eejo, da se z dvigom temperature za eno stopinjo Celzija intenzivnost nalivov lahko pove\u010da za pribli\u017eno od 7 do 15 odstotkov. Ne gre le za postopno zvi\u0161evanje temperature, temve\u010d tudi za vse, kar to prina\u0161a s seboj. Vi\u0161je temperature pove\u010dujejo izhlapevanje, kar pospe\u0161uje vodni krog in povzro\u010da ve\u010d obla\u010dnosti ter mo\u010dnej\u0161e padavine v kraj\u0161em \u010dasu. Te dogodke imenujemo izredni ali ekstremni vremenski pojavi in povzro\u010dajo najve\u010d te\u017eav tako dru\u017ebi kot kmetijskim pridelovalcem. Na drugi strani vi\u0161ja temperatura povzro\u010di vi\u0161je izhlapevanje in zato pogostej\u0161e su\u0161e v obdobjih z majhno koli\u010dino padavin.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"502\" src=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-1024x502.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-3681\" srcset=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-1024x502.jpg 1024w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-300x147.jpg 300w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-768x377.jpg 768w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-1536x753.jpg 1536w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Spodnja-savinjska_IMG_4271_PURG-2048x1005.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a>V zadnjem \u010dasu se pojavlja ve\u010dja spremenljivost vremenskih razmer znotraj vegetacijskih obdobij in tudi izjemna medletna spremenljivost. \u010ce pogledamo primer zadnjih dveh let, so se slovenski kmetje lani spopadali s su\u0161o, letos s poplavami, vmes pa \u0161e z vro\u010dino, vetrolomi, to\u010do in drugimi ekstremi. Ta, v strokovnem jeziku imenovana spremenljivost nas skrbi bolj kot postopen dvig temperature na globalni ali dr\u017eavni ravni, pove Su\u0161nikova.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Skrb povzro\u010da tudi sprememba lastnosti letnih \u010dasov. Su\u0161nikova poda primere, kot so zgodnej\u0161e in toplej\u0161e pomladi, vro\u010dinski valovi poleti in ve\u010d vro\u010dih dni. Posledica vi\u0161jih temperatur so toplej\u0161a jesenska obdobja in mile zime. Leto\u0161nje leto je dober primer, saj bele\u017eimo rekorde v skoraj vsakem letnem \u010dasu. V za\u010detku oktobra je bilo nenavadno toplo, enako je veljalo za september, pred tem pa so nas prizadele poplave.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><strong>Vpliv podnebnih sprememb na padavine<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><a><\/a> Koli\u010dina padavin na letni ravni in pozimi se bo sredi ali konec stoletja po zmerno optimisti\u010dnem in pesimisti\u010dnem scenariju znatno pove\u010dala (konec stoletja do 20 odstotkov). Jakost in pogostost izjemnih padavin se bosta pove\u010dali (bolj po pesimisti\u010dnem scenariju). Nalivi z danes izjemno jakostjo bodo postali obi\u010dajnej\u0161i. Pojavljajo se neenakomerna razporeditev padavin, ve\u010dmese\u010dno pomanjkanje padavin, hitre poletne su\u0161e, ki lahko nastanejo zaradi vro\u010dinskih valov, zime brez snega. To postaja nova realnost, ki ogro\u017ea pridelavo na kmetijskih povr\u0161inah in tudi zahteva robustno infrastrukturo.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"576\" src=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-1024x576.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3680\" srcset=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-1024x576.png 1024w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-300x169.png 300w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-768x432.png 768w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-1536x864.png 1536w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/neurje-2-2048x1152.png 2048w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><strong>Sinergi\u010dni ukrepi<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V teh dinami\u010dnih razmerah se od kmetov zahteva prilagodljivost in kombiniranje ukrepov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Su\u0161nikova kot morebitno re\u0161itev predlaga kombinacijo ukrepov na kmetijah:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>ob uvajanju namakanja\/boja proti su\u0161i moramo skrbeti za protipoplavno varnost,<\/li>\n\n\n\n<li>ko gradimo infrastrukturo, je treba integrirati ukrepe, npr. namakanje in protislansko za\u0161\u010dito,<\/li>\n\n\n\n<li>name\u0161\u010dati je treba mre\u017ee proti to\u010di in sen\u010diti nasade ob vro\u010dini ter na druge na\u010dine poskrbeti za zmanj\u0161anje tveganja za izgube pri pridelavi.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-1024x683.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-3683\" srcset=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-300x200.jpg 300w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-768x512.jpg 768w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Toca_Koruza_IMG_3613_PURG-2048x1365.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prilagoditve v kolobarju in diverzifikacija, nove rajonizacije, sprememba tehnolo\u0161kih ukrepov, gradnja rastlinjakov, uporaba inovacij in novih tehnologij v kmetijstvu (npr. robotika, droni) pa bi omogo\u010dile odzivanje na morebitne katastrofe med vegetacijsko sezono.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ukrepi morajo biti sinergi\u010dni. Na primer, pomanjkanje vode postaja vse ve\u010dji izziv, zlasti za gojenje vodno zahtevnej\u0161ih rastlin, kot je koruza. Razmi\u0161ljanje o oskrbi z vodo in prilagajanje izbiri kultur postajata klju\u010dna vidika trajnostnega kmetijstva. Poleg tega je pomembno upo\u0161tevati, kako ob su\u0161i pridelati dovolj krme za \u017eivino, \u010de so su\u0161e obse\u017enej\u0161e tudi v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nobena regija v Evropi ni ve\u010d odporna proti su\u0161i. Primeri iz drugih regij, kot so \u0161vicarske Alpe, ka\u017eejo, da imajo tudi padavinsko bogate regije \u017ee te\u017eave z oskrbo z vodo, pa\u0161niki so ostajali brez vodnih zalog za \u017eivino, zato so jim morali ponekod vodo za \u017eivino dostavljati s helikopterji. Tudi pri nas je bila huda su\u0161a problem za primorske kmete, saj voda ni pritekla niti iz pip. Marsikje tudi infrastruktura ni pripravljena za namakanje ali pa primanjkuje potrebnega znanja za smotrno izvajanje takih tehnolo\u0161ko zahtevnih ukrepov. Kmetije se razlikujejo po opremljenosti in sposobnosti za izvajanje teh ukrepov, vendar je njihova prilagodljivost klju\u010dna za pre\u017eivetje njihovega gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><strong>Spremenjena ritmika razvoja<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaradi podnebnih sprememb obstaja mo\u017enost, da se razli\u010dne faze rastlinskega razvoja za\u010denjajo prej. Na primer, zaradi vi\u0161jih temperatur lahko \u017ee pozimi opazimo prve znake brstenja. Spremembe so opazne tudi v za\u010detku pomladi, saj se rastline zaradi toplih zim in pomladi razvijajo prej. \u010ceprav bi se kmetovalci morda veselili dalj\u0161e rastne sezone, se po drugi strani zavedamo, da lahko \u0161e vedno nastane spomladanska pozeba v zadnjih aprilskih dneh, kar smo videli v zadnjih letih. Ta novi ritem razvoja rastlin pa prina\u0161a tudi ve\u010d \u0161kodljivcev in bolezni. V gozdu opa\u017eamo ve\u010d generacij smrekovega lubadarja zaradi toplih zim, na kmetijskih povr\u0161inah pa se hitreje razvijajo \u0161tevilni \u0161kodljivci, ki lahko povzro\u010dijo te\u017eave. Posledi\u010dno se kmetje, ki \u017eelijo ostati konkuren\u010dni na trgu, zatekajo k ve\u010dji uporabi \u0161kropiv, kar pa negativno vpliva na okolje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V razli\u010dnih letnih \u010dasih se skrivajo posebne dinamike, te prina\u0161ajo spremembe, ki jih prej nismo bili vajeni. Na primer, mile zime brez snega se morda zdijo nepomembne, vendar imajo posledice za ozimine in ve\u010dletne rastline. Slab\u0161i prezimovalni pogoji lahko pove\u010dajo ob\u010dutljivost rastlin na hladne zra\u010dne mase, kar pa lahko vpliva na pridelek. Poleg tega se spomladi pogosto sre\u010dujemo s pomanjkanjem vode v tleh, kar povzro\u010di spomladanske su\u0161e.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaporedni oziroma kaskadni stresi so postali stalnica pridelave. Predvsem koruza je prikladen primer \u2013 dejstvo je, da so obmo\u010dja, kjer raste koruza na pe\u0161\u010denih tleh, \u017ee v obstoje\u010dem podnebju vsako leto izpostavljena su\u0161nemu stresu. Zdaj se jim je pridru\u017eila \u0161e vro\u010dina, kar pomeni kombinacijo vro\u010dinskega in su\u0161nega stresa, posledi\u010dno pa sta zmanj\u0161ana koli\u010dina in kakovost pridelka. To lahko dejansko povzro\u010di precej\u0161en upad letine. Za prihodnje kmetovanje bo poleg meteorolo\u0161kih razmer izjemno pomembno dobro poznati tudi lastnosti tal in potrebe rastlin, saj so to temeljne informacije, ki jih je treba v celoti upo\u0161tevati pri prilagajanju.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"768\" src=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-1024x768.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-3682\" srcset=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-300x225.jpg 300w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-768x576.jpg 768w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Susa_Koruza_IMG_0220_PURG-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a><\/a><strong>Novi \u0161kodljivci in tujerodne vrste<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Posledica podnebnih sprememb je tudi to, da se slovenski kmetje sre\u010dujejo z novimi boleznimi in vrstami \u0161kodljivcev, ki so prilagojeni vi\u0161jim temperaturam in jih prej v Sloveniji nismo poznali. Te nove vrste se vztrajno \u0161irijo in povzro\u010dajo te\u017eave v razli\u010dnih gospodarskih sektorjih. Nekatere bolezni so \u0161e bolj dovzetne za tak\u0161ne spremembe, kar pomeni, da se lahko zelo hitro raz\u0161irijo, \u010de ne ukrepamo pravo\u010dasno, opozarja Su\u0161nikova.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi invazivne tujerodne vrste imajo velik vpliv na na\u0161e okolje. \u201cOpa\u017eamo, da so ob re\u010dnih bregovih prevladale tujerodne vrste, med najve\u010djimi je japonski dresnik, ki med drugim zara\u0161\u010da tudi vodotoke,\u201d pove Su\u0161nikova. Te rastline za hrano, vodo, prostor in druge naravne vire tekmujejo z rastlinami, ki jih gojimo za prehrano ali so na\u0161a naravna vegetacija. Spremembe so o\u010ditne, vendar je \u0161e vedno veliko neznank, ki zahtevajo dodatne raziskave, da bi lahko kmetom zagotovili ustrezne nasvete o na\u010dinih boja proti novim \u0161kodljivcem in boleznim. Ena od njih je tudi harlekinska polonica, ki pomembno zmanj\u0161uje populacijo znanih rde\u010dih pikapolonic. Dolgo smo se \u010dudili nad njihovo prisotnostjo, potem pa so postale agresivne in so zmanj\u0161ale populacijo slovenskih pikapolonic, zavzele njihovo mesto. V tej dinamiki gre za pre\u017eivetje, kjer dolo\u010dena populacija z dolo\u010denimi lastnostmi prevlada nad bolj ranljivo populacijo. Drugi primer so smrdljivci oziroma \u0161\u010ditaste stenice. Ne le da nam nadle\u017eni smrdljivci vdirajo v domove, povzro\u010dijo nam lahko tudi ogromno \u0161kod, saj se prehranjujejo s sesanjem rastlinskega soka iz vseh vrst vrtnin in rastlinja, mlaj\u0161i med njimi tudi s travo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izpadi v pridelku so naravna stvar, saj so bili \u0161kodljivci prisotni \u017ee v preteklosti, vendar je to dinamika, s katero se moramo spopasti, ne moremo pri\u010dakovati, da bo nekdo drug re\u0161il na\u0161e te\u017eave. To je paradigma, ki je v Sloveniji zelo prisotna.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Kako se lahko kmetje z uporabo meteorolo\u0161kih podatkov prilagodijo izzivom podnebnih sprememb?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V davni preteklosti je kmet znanje o vplivu vremena na kmetijsko pridelavo pridobil na izkustvu prednikov, opazovanj, ga ubesedil v vremenske pregovore oziroma koledarje. Z razvojem kmetijstva pa se je krepila meteorolo\u0161ka podpora kmetovanju. Z opaznim razvojem lahko v novej\u0161em obdobju stoji ob strani novim tehnologijam za pove\u010danje produktivnosti in se soo\u010da z izzivi trajnostnega kmetovanja, zmanj\u0161evanja obsega obdelovalne zemlje in prehranjevanja nara\u0161\u010dajo\u010dega \u0161tevila svetovnega prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V zadnjih 30 letih se je dostopnost in natan\u010dnost podatkov precej spremenila. Napovedovanje u\u010dinkov podnebnih sprememb je postalo enako pomembno kot napovedovanje sezonskega vremena, to pa zahteva u\u010dinkovito uporabo podatkovnih virov in sposobnost u\u010dinkovitega posredovanja teh informacij kmetom. Kmetijstvo se opremlja s tehnologijami umetne inteligence, digitalnih orodij in mobilnih aplikacij za podporo pridelavi, zlasti pri spremljanju stanja tal, rastnih razmer in \u0161tevilnih drugih dejavnikov, ki so povezani v verigi preskrbe s hrano.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na ta na\u010din lahko kmetovalec dobesedno v svojo dlan na polju prejema izsledke analize v realnem \u010dasu, kot so vremenske razmere, napovedi, opozorila, tehnolo\u0161ki nasveti (namakanje, \u0161kropljenje, gnojenje in drugo). Pridelovalec hrane tako postaja visoko kvalificiran uporabnik modernih tehnologij, ki so nepogre\u0161ljiva podpora njegovim odlo\u010ditvam pri izbiri ustrezne vrste in tehnologije pridelave s \u010dim manj\u0161im okoljskim odtisom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleg novih znanj pa je za kmetovanje v prihodnosti nujna skrbna in predana skrb za kmetijska zemlji\u0161\u010da. Ti so osnova za ustvarjanje idealnih pogojev, ki omogo\u010dajo uspe\u0161no rast \u0161tevilnih rastlin. V zadnjem obdobju smo pri\u010da \u0161tevilnim neugodnim vremenskim razmeram, ki se odra\u017eajo tudi v stanju na\u0161ih tal. Na primer, poplave lahko odplaknejo vrhnji sloj zemlje, pogosto se lahko pojavita tudi kontaminacija tal ali odlaganja naplavin. \u010ce se tak\u0161nim ekstremnim vremenskim dogodkom pridru\u017ei suho poletje, ko so tla \u017ee \u017eejna vlage, lahko ob\u010dasni prese\u017eek vode povzro\u010di \u0161e ve\u010d te\u017eav, saj se tla stisnejo in postanejo trda kot beton. Poskusite si predstavljati, kako naporno je za ranljivo rastlino prebiti to trdo povr\u0161ino.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-1024x683.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-3684\" srcset=\"https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-300x200.jpg 300w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-768x512.jpg 768w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/podjetnikmet.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Poplave_Braslovce_IMG_3657_PURG-2048x1365.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tovrstne zaporedne ekstremne vremenske razmere imajo resen vpliv na kakovost in strukturo na\u0161ih tal, zato je treba vlo\u017eiti veliko truda in predanosti, da se zemlji\u0161\u010da spet pripravijo za uspe\u0161no kmetovanje. Prav tako se sre\u010dujemo z izzivi erozije, zlasti na Primorskem, kjer lahko mo\u010dni vetrovi, kot je burja, celo odnesejo plodno povr\u0161ino tal med su\u0161nimi obdobji spomladi. Zagotovo se spomnite prizorov z vetrom prenesene zemlje v Vipavski dolini pred nekaj leti. Na drugi strani povr\u0161ine odna\u0161ajo plazovi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Stran s pesimizmom!<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pomembno je razumeti, da ne smemo podnebnih sprememb obravnavati s pesimizmom, temve\u010d kot prilo\u017enost za u\u010denje in prilagajanje, poudarja Su\u0161nikova. Kmetje lahko pridobijo nova znanja in tehnologije ter zmanj\u0161ajo tveganje za katastrofe, \u010de sledijo najbolj\u0161im praksam, kot so kolobarjenje, diverzifikacija, trajnostno ravnanje z zemlji\u0161\u010di in uporaba novih sortimentov ter tehnologij za pove\u010danje odpornosti. Raznolikost in prilagodljivost ter znanje so pot do uspeha v spreminjajo\u010dem se okolju. Na\u0161i kmetje so izjemno skrbni pri svojem delu, a nimajo vseh ve\u0161\u010din, s katerimi bi v kratkem \u010dasu lahko obvladovali vse spremenljive izzive. Zato je sodelovanje \u0161tevilnih strok in kmetovalcev ter njihovo dobro informiranje nujno. Nujna pa je tudi podpora kmetijske politike ter finan\u010dnih mehanizmov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Agrometeorologinja dr. Andreja Su\u0161nik<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":3679,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[283,271],"tags":[386,387,396,393,395,397,388,317,389,398,399,394,392,391],"class_list":["post-3678","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nove-tehnologije","category-rastline","tag-andreja-susnik","tag-arso","tag-harklekinska-polonica","tag-invazivne-rastline","tag-japonski-dresnik","tag-podnebje","tag-podnebne-spremembe","tag-poplave","tag-segrevanje","tag-susa","tag-toca","tag-tujerodne-vrste","tag-ukrepi","tag-zascita"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3678","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3678"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3678\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3696,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3678\/revisions\/3696"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3679"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3678"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3678"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3678"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}