{"id":3673,"date":"2023-12-24T12:11:34","date_gmt":"2023-12-24T10:11:34","guid":{"rendered":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3673"},"modified":"2023-12-24T12:11:34","modified_gmt":"2023-12-24T10:11:34","slug":"pogovor-med-generacijami-je-dragocen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3673","title":{"rendered":"\u00bbPogovor med generacijami je dragocen\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Trenutno splo\u0161no ozra\u010dje kmetom ni naklonjeno. Veljajo za de\u017eurne krivce pri izpustu ogljikovega dioksida, za morilce \u017eivali in onesna\u017eevalce okolja. Salonski okoljevarstveniki jim ne prizana\u0161ajo in tako nepotrebno stresajo dodatno sol na rano, ko se mlad kmet odlo\u010da, ali ostati na kmetiji ali ne. A brez mladih tudi kmetijstvo ne bo pre\u017eivelo.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00bbGre za podcenjen poklic in razumem mladega \u010dloveka, ki se znajde pred to \u017eivljenjsko odlo\u010ditvijo. Ozra\u010dje v dru\u017ebi je tak\u0161no, da kmetu ne daje veljave in posebnega dru\u017ebenega statusa. \u017de zato mora biti mlad kmet pogumen, da se poda v to.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kaj naj ima mlad \u010dlovek pred o\u010dmi, ko sprejema to odlo\u010ditev?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Pri svojem delu se pogosto sre\u010dujem s kmeti in njihovimi dilemami, sodelujem tudi s KGZS. Kmetje do\u017eivljajo, da so predpisi skregani z zdravo kme\u010dko pametjo. Ta je bila vedno sledenje naravnim ritmom. Kmet je neko\u010d vedel, kaj sme in \u010desa ne, kdaj in kako. Kmet je od nekdaj delal v skladu z naravo. Danes je pa kmetovati ob vseh birokratskih omejitvah prava umetnost. Pred kratkim sem se pogovarjal z mladim, prodornim in uspe\u0161nim vinarjem iz Dolenjske, ki je povedal, kako te\u017eko je zadostiti vsem zahtevam iz uredb, \u017ee na primer pri tako preprostem opravilu, kot je ko\u0161nja v vinogradu.<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u010ce smo \u0161ibki v komunikaciji, smo \u0161ibki v izvedbah; ker so te slabe, se krhajo odnosi.\u00ab<\/mark><\/p>\n\n\n\n

Ob tem, da poklic kot tak ne u\u017eiva takega dru\u017ebenega ugleda, kot si ga dejansko zaslu\u017ei, in ob pravnih omejitvah, s katerimi se sre\u010duje, je zato odlo\u010dilno, da je mlad kmet bolj pozoren na svojo identiteto in da resni\u010dno zavestno sprejme svojo \u017eivljenjsko odlo\u010ditev. \u010ce je v\u010dasih veljalo, da je samoumevno, da gre kmetija iz roda v rod, danes ni ve\u010d tako. Mlad \u010dlovek mora poznati svoje \u017eelje in pri\u010dakovanja, slediti, \u010de ho\u010dete, svoji poklicanosti. In tisti, ki ozavesti, da je dejavnost oskrbe prebivalstva s hrano osnova za pre\u017eivetje in da \u017eeli v tem procesu dejavno sodelovati, pa naj gre za meso ali za zelenjavo, naj se poda v to zgodbo. Samooskrba s hrano postaja klju\u010dna tema sedanjosti ter \u0161e bolj prihodnosti, zato ima odlo\u010ditev za kmetovanje gotovo prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

Mlad kmet se sre\u010duje tudi z odnosi v dru\u017eini, ki so lahko pravi izziv.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Doma na kmetiji se pravzaprav dogaja vse tisto, kar se dogaja tudi drugod v odnosih. Na kmetiji, kjer \u017eivi in dela celotna dru\u017eina, gre za veliko kompleksnost odnosov. Danes imajo mladi prevzemniki kmetij ali njihovi partnerji visoko izobrazbo, poznajo kmetijstvo in njegove specifike, pove\u010dini so ve\u0161\u010di sodobnega kmetovanja. Zavedajo se tudi prednosti in nuje digitalizacije ter novih mo\u017enosti, ki jih ta odpira v kmetijstvu. Tak\u0161ni vidijo druga\u010den koncept razvoja kmetije in njenih dejavnosti kot njihovi star\u0161i ali stari star\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbMlad \u010dlovek mora poznati svoje \u017eelje in pri\u010dakovanja, slediti svoji poklicanosti.\u00ab<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u0160e vedno so po kmetijah mo\u010dno zakoreninjena prepri\u010danja, da dokler sem \u017eiv, sem jaz gospodar, delamo na zemlji, prepojeni z znojem na\u0161ih dedov, \u010de\u0161 kaj pa mladi veste. Saj se spomnite tistega pregovora: \u00bbTi meni lu\u010d, jaz tebi klju\u010d.\u00ab Nemalo tak\u0161nih primerov sem imel v svoji terapevtski praksi.<\/p>\n\n\n\n

Edina re\u0161itev v tak\u0161nih polo\u017eajih je pogovor. In \u010de se v dru\u017eini iz kakr\u0161negakoli razloga ne morejo sami pogovoriti, kar se najpogosteje dogaja, potem toplo priporo\u010dam, da vklju\u010dijo v pogovor koga tretjega in se pogovorijo o temeljnih odprtih temah. Najpomembnej\u0161i je dejanski prenos kmetije na mlade. Ne samo na papirju, ampak tudi v odlo\u010devalskem smislu. Kmetje glede tega niso v ni\u010d druga\u010dnem polo\u017eaju kot podjetniki in obrtniki, ki naj bi prepustili dejavnost mlaj\u0161im. Ob tem bi dodal, da bi bilo nujno dati vsebinam medgeneracijskega so\u017eitja in prenosa kmetijske dejavnosti bistveno ve\u010d poudarka v srednje\u0161olskih in visoko\u0161olskih programih, ki izobra\u017eujejo za delo na kmetiji.<\/p>\n\n\n\n

Pogovor je klju\u010d do dobrega odnosa.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ti pogovori so te\u017eki, to je zahtevna komunikacija. Toda \u010de jim jo uspe vzpostaviti, je dobrobit neizmerna, zlasti se lahko izognejo nesoglasjem, ki se lahko vle\u010dejo ve\u010d let. \u010ce do teh pogovorov ne pride, mladi pogosto dvignejo roke in izberejo povsem druga\u010dno pot.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih nismo govorili o pomenu kakovostne komunikacije na kmetih. Danes je ta ozave\u0161\u010denost ve\u010dja. Kajti \u010de smo \u0161ibki v komunikaciji, smo \u0161ibki v izvedbah; ker so te slabe, se krhajo odnosi.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNajpomembnej\u0161i je dejanski prenos kmetije na mlade. Ne samo na papirju, ampak tudi v odlo\u010devalskem smislu.\u00ab<\/mark><\/p>\n\n\n\n

Pri tem poudarjam, da se je treba pogovarjati in ne kri\u010dati. Se poslu\u0161ati in sli\u0161ati, sklepati dogovore. Ne kazati mi\u0161ic pri konkretnih odlo\u010ditvah. Pod \u010drto imata v resnici obe generaciji isti cilj, obe \u017eelita dobro, najbolj\u0161e za kmetijo; razlikuje pa se njihovo razumevanje tega, kaj je dobro. Ti pogledi so obi\u010dajno diametralno nasprotni. Stari in mladi ne govorijo zgolj drug mimo drugega, ampak prepogosto tudi drug proti drugemu. Namen nobenega od njih pa v izhodi\u0161\u010du ni tak.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Lahko tudi kmet izgori?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Seveda lahko, in sicer zaradi odnosov. Ljudje praviloma ne izgorimo zaradi obilice dela, ampak zaradi ranjenosti v odnosih. Ob slabih odnosih postane tudi delo te\u017eko in tako naporno, da niti tega ne moremo ve\u010d opraviti. Ali pa izgubimo smisel za prizadevanje. To velja tako za kmetije kot podjetja in obrti. Na kmetijah je ogromno fizi\u010dnega in intelektualnega napora, delo je ve\u010dplastno, nikoli ne traja zgolj osem ur, kajti delo na kmetiji ni slu\u017eba, je \u017eivljenje. \u010ce na kmetiji pride do trenj v odnosih zaradi nedore\u010denih meja odlo\u010danja, napetosti med generacijama, v odnosih ta\u0161\u010da-zet in tast-snaha, napetosti med \u017eeno in mo\u017eem, lahko to vodi v izgorelost.<\/p>\n\n\n\n

Kako naj kmet poskrbi za lastno psihi\u010dno zdravje?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da so mnogi mladi kmetje dobro ozave\u0161\u010deni in podu\u010deni o pomenu du\u0161evnega zdravja. Na sre\u010do ni ve\u010d ni\u010d \u010dudnega, \u010de gre kmet z dru\u017eino na morje, jadranje ali smu\u010danje. Znajo si vzeti \u010das zase, \u010das za oddih, kar je zelo prav. Mnogi veliko berejo, se zdru\u017eujejo, izobra\u017eujejo, mre\u017eijo. Na primer, vinarji na Dolenjskem in drugod se povezujejo, zavedajo se pomena sodelovanja in skupnosti. S tem daje\u0161 celi panogi dodano vrednost. Tudi mnogi mladi kmetje pridejo na psihoterapevtske pogovore. Ob\u010dutljivost za du\u0161evno zdravje na pode\u017eelju se \u0161iri. Marsikateri kraj \u017ee ima v okviru zdravstva vzpostavljene preventivne programe za krepitev du\u0161evnega zdravja v lokalni skupnosti, kar je dobro ter krepi du\u0161evno odpornost in notranjo mo\u010d tudi pode\u017eelskega prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj jim je te\u017eko poiskati pomo\u010d?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Du\u0161evno zdravje je \u0161e vedno tabu \u2013 kot za mnoge druge, tudi za kmete. \u0160e vedno mislijo, da bo kdo rekel, da so \u00bbnori\u00ab, \u010de gredo po psihoterapevtsko pomo\u010d. Zanimivo je, kako smo selektivni pri dojemanju razli\u010dnih vidikov \u010dlovekovega zdravja. \u010ce te boli zob, gre\u0161 k zobozdravniku. \u010ce dobi\u0161 neko diagnozo bolezni, se prepusti\u0161 specialistu, se zdravi\u0161 in okolje te pri tem podpira. Ko pa gre za du\u0161evno stisko, se pa prepogosto zapremo kot \u0161koljka, re\u010demo si, da bomo \u017ee kako.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Anton Trstenjak, filozof, antropolog in duhovnik, je rekel, da je \u010dlovek \u00bbnihajo\u010de bitje\u00ab. Nismo ulita skulptura, ki je noben zunanji vpliv ne bo premaknil. \u017divljenje je \u017eivo, dinami\u010dno, ljudje smo ranljivi. Zato sta iskanje pomo\u010di ter iskren pogovor o stiskah in kri\u017epotjih pogumen in pomemben korak za lastno kakovost \u017eivljenja ter za kakovostno opravljanje na\u0161ih nalog. Dobro in spodbudno je, da tak\u0161na dru\u0161tva, kot je Zveza slovenske pode\u017eelske mladine, odpirajo pomen te tematike. Vedno, ko se o tej tematiki pi\u0161e, govori, razmi\u0161lja, diskutira, se odstre ena tan\u010dica tabuja.<\/p>\n\n\n\n

Kaj si \u017eelite za mladega kmeta?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ko gre za zavestno odlo\u010ditev mladega prevzemnika in njegove \u017eene (ali prevzemnice in njenega mo\u017ea), da je to njun \u017eivljenjski projekt, bo mlad par ali posameznik bolj zadovoljen, izpolnjen, samozavesten. Najprej mora iti za osebno odlo\u010ditev o prevzemu dejavnosti oziroma kmetije. Drugo najpomembnej\u0161e je skrb za partnerski odnos, tretjo klju\u010dno stvar, znanje, pa mladi prevzemniki tako ali tako imajo.<\/p>\n\n\n\n

\u010clovek je ve\u010dplastno bitje in za kakovostno \u017eivljenje mora namenjati uravnote\u017eeno pozornost, kot rad pove logoterapevt dr. Jo\u017ee Ramov\u0161, vsem razse\u017enostim svoje biti: telesni, du\u0161evni, duhovni, so\u017eitni, razvojni in bivanjski. Zanimivo mi je videti kak\u0161ne mlade kmete, ki kljub delu na kmetiji \u0161e najdejo \u010das za tek ali drugo \u0161portno dejavnost. Skrbijo za prehrano, se izobra\u017eujejo, berejo, skrbijo za harmonijo znotraj dru\u017eine, na\u010drtujejo nadaljnji razvoj kmetije, i\u0161\u010dejo odgovor na vpra\u0161anja o smiselnosti dela in smislu \u017eivljenja. \u010ce mlade prevzemnice in prevzemniki kmetij skrbijo za vse te razse\u017enosti \u010dlovekove eksistence, lahko govorimo o ozave\u0161\u010denih posameznikih in o harmoni\u010dni dru\u017eini, ki z veseljem po\u010dne, kar po\u010dne, in to skupaj.<\/p>\n\n\n\n

Kako lahko psihoterapevti pomagate kmetu, ki zaide v te\u017eave?<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Tako kot vsem drugim: s pogovorom. Mladim kmetom, ki pridejo do mene, pomagam s pogovorom pri vpra\u0161anjih, kot so temeljna odlo\u010ditev, ali prevzeti kmetijo, kako medgeneracijsko sobivati, kako tkati zdrave odnose. Veliko jih pride zaradi ob\u010dutka nemo\u010di, bole\u010dine, ki jo ob\u010dutijo , ker od star\u0161ev ne dobijo spo\u0161tovanja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbLjudje praviloma ne izgorimo zaradi obilice dela, ampak zaradi ranjenosti v odnosih.\u00ab<\/mark><\/p>\n\n\n\n

\u010clovek je \u010dloveku \u010dlovek po besedi. Beseda resni\u010dno zdravi: z besedo, ki jo spregovorimo, si olaj\u0161amo du\u0161o. Te\u017eava zaradi tega ni ni\u010d manj\u0161a, ob\u010dutje pa je druga\u010dno. Topla beseda spodbude, razumevanja in poguma, ki jo sli\u0161imo, ki nam je darovana, pa napolni srce z mirom in novim upanjem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/mark><\/p>\n\n\n\n

<\/mark><\/p>\n\n\n\n

<\/mark><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pogovor z Martinom Liscem, logoterapevtom, mediatorjem in coachem<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":3675,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[369,274],"tags":[384,379,376,381,385,382,378],"class_list":["post-3673","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kmecka-pamet","category-zdravje_in_prosti_cas","tag-dusevno-zdravje","tag-komunikacija","tag-martin-lisec","tag-medgeneracijsko-sozitje","tag-pogovor","tag-psihoterapija","tag-stres"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3673"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3673\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3677,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3673\/revisions\/3677"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3675"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}