{"id":3643,"date":"2023-12-22T08:49:39","date_gmt":"2023-12-22T06:49:39","guid":{"rendered":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3643"},"modified":"2023-12-28T19:30:44","modified_gmt":"2023-12-28T17:30:44","slug":"hrana-je-preresna-stvar-da-bi-o-njej-odlocali-brez-kmetov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3643","title":{"rendered":"\u00bbHrana je preresna stvar, da bi o njej odlo\u010dali brez kmetov\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Pregled iztekajo\u010dega se leta in pogled v leto 2024 skozi pogovor z Romanom \u017dvegli\u010dem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kmetje so spomladi 2023 z javnim protestom jasno povedali, da jim je dovolj slabega polo\u017eaja kmeta in ma\u010dehovskega odnosa do pridelave hrane. Ta je \u017ee tako ote\u017eena zaradi epidemije in neugodnih vremenskih razmer.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbPoleg tega so odkupne cene pri nas ene najni\u017ejih v EU. Ekonomsko stanje je slabo. V Sloveniji dve tretjini povr\u0161in predstavljata travinje in obmo\u010dja z omejenimi dejavniki, kar pomeni, da imamo slab\u0161e pridelovalne pogoje. Na teh obmo\u010djih lahko imamo zgolj \u017eivinorejo, ki pa jse v zadnjem \u010dasu soo\u010da dele\u017ena z veliko negativno negativne medijsko medijske kampanjokampanje.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

Kateri so najpomembnej\u0161i pozitivni premiki v \u010dasu od pomladnih protestov? <\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dni dose\u017eek je, da smo s protestnimi aktivnostmi dosegli, da je predlog obveznega re\u017eima umaknjen, kar pomeni, da na obmo\u010djih Natura 2000 kmetom ne bodo diktirani termini kmetijskih opravil in bodo lahko pridelovali, sejali, kosili in ekolo\u0161ko kmetovali kot doslej. Pomemben je tudi premik glede jesenske obdelave zemlje za zelenjavno proizvodnjo. <\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je hrana strate\u0161ka dobrina, se pomen njenega pridelovanja vse bolj umika drugim interesom, kar je zelo kratkovidno. Pri nas imamo zaradi terena \u017ee tako samo 800 kvadratnih metrov obdelovalnih povr\u0161in na prebivalca, kar je samo za odtenek ve\u010d kot na Malti, ki je na zadnjem mestu. \u010ce upo\u0161tevamo, da gotovost oskrbe s hrano mo\u010dno slabijo svetovne krize in prostotrgovinsko dogajanje, pridemo do tegaugotovimo, da nam bo na eni neki to\u010dki zmanjkalo hranahrane zmanjkala. \u010ce iz nekega razloga ne bo ve\u010d prostega pretoka blaga, pa si pa odvisen od hrane iz tretjih dr\u017eav, bomo imeli hude te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Pomladni protest je bil nujno potreben, s tem smo pokazali, da smo nevladne kmetijske organizacije povezane, da smo skupaj, da se zavedamo teh te\u017eav. Z vsemi nadaljnjimi akcijami po protestu sku\u0161amo javnost opozarjati, da sta kmetijstvo in pridelava hrane preresna zadeva, da bi se lahko o njej odlo\u010dalo brez kmetov.<\/p>\n\n\n\n

Va\u0161a povezanost se je pokazala tudi po poplavah.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri poplavah smo s skupnimi mo\u010dmi nudili zagotovili krmo. Toda \u0161e prej smo s traktorji, ki nam jih je politika spomladi o\u010ditala, prvi prisko\u010dili na pomo\u010d pri re\u0161evanju otrok iz \u0161ol in vrtcev, dova\u017eali smo vodo na kmetije, ki so bile brez vode, da so lahko kmetje nahranili \u017eivali. Ob poplavah in nudenju pomo\u010di nam te mehanizacije nih\u010de ni o\u010dital. Resnici na ljubo imamo v Sloveniji po kmetijah zelo star vozni park, traktorji iz protestov so tudi \u017ee bili amortizirani v nekih drugih dr\u017eavah. <\/p>\n\n\n\n

Pri katerih temah pa ni nobenega napredka?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri zvereh in pri dav\u010dni zakonodaji. Od naslednjega prihodnjega leta bodo obdav\u010deni tudi dolo\u010deni ukrepi v kmetijski politiki, ki jih dobijo kmetje za obmo\u010dja z omejenimi mo\u017enostmi za kmetijsko dejavnost. Upam, da nam bomo v nadaljnjih pogajanjih, ki so zdaj zastala zaradi odstavitve ministrice, to uspeli uspelo prepre\u010diti. <\/p>\n\n\n\n

\u0160e vedno veliko te\u017eavo predstavlja zakon o za\u0161\u010diti \u017eivali. Predlagatelji niso poslu\u0161ali nobenih argumentov, ne veterinarske ne \u017eivinorejske ali kmetijske stroke, niti zakonodajnopravne slu\u017ebe Dr\u017eavnega zbora RS, ki je podalo podala kar 13 strani pripomb na ta zakon. \u017dalostno je bilo, da je \u0161el zakon v proceduro, ne da bi upo\u0161tevali eno samo pripombo te slu\u017ebe. <\/p>\n\n\n\n

Kako si potem razlagati zagotovilo predsednice dr\u017eave na razglasitvi inovativnega mladega kmeta, da se ne bo v tej dr\u017eavi ni\u010d o kmetih ne bo zgodilo brez kmetov?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hvale\u017eni smo predsednici dr\u017eave za to izjavo in jo bomo dr\u017eali za besedo. \u017dal imamo veje oblasti lo\u010dene in je njena funkcija zgolj protokolarna. Vseeno upamo, da nam bo pri tem zakonu stopila v bran.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n

\u00bbZ umnim gospodarjenjem in upo\u0161tevanjem stroke smo kmetje ohranili pitno vodo na vsaki pipi v Sloveniji.\u00ab <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kako ste razumeli predlog za spremembo novele zakona o zbornici? Je bil to protiukrep zaradi protestov?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Definitivno. Namen je bil pokazati mo\u010d, \u010de\u0161, mi smo na oblasti, mi to lahko naredimo. Ne vidim te\u017eave, da se pogovarjamo o na\u010dinu delovanja zbornice.   Omejevati pravico do izvolitve, \u0161e zlasti na na\u010din, da je zakon v praksi neizvedljiv, pa ne gre. Kako naj ob tem predlogu ob vlaganju kandidatur ugotavljamo, da je bil nekdo \u010dlan organov politi\u010dne stranke ali direktor direktorata organa v sestavi, \u010de evidence ne obstajajo. ? Tudi \u010de gremo pogledatmo na internet, ne bomo na\u0161li osebnih podatkov. Kako naj vemo, da je tisti mo\u017e na funkciji isti Janez Novak, ki je vlo\u017eil kandidaturo? Poleg tega zakon \u017ee v osnovi krati temeljno ustavno pravico voliti in biti izvoljen. <\/p>\n\n\n\n

Upam, da bo ustavno sodi\u0161\u010de zakon zadr\u017ealo, da bomo lahko v miru izpeljali volitve prihodnje leto. Res pa je, da ne pri\u010dakujem, da je to zadnja stvar za glede omejevanje omejevanja delovanja zbornice, zagotovo se bo pritisk \u0161e stopnjeval.<\/p>\n\n\n\n

Mnogi mladi kmetje odkrito povedo, da lahko konkretne premike na kmetiji uvajajo ob pomo\u010di va\u0161ih svetovalcev na terenu.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Imamo terenske svetovalce specialiste, ki so vsak dan na terenu. Tam, kjer se je vzpostavilo zaupanje med kmetom in svetovalcem, se tudi kmetija izbolj\u0161uje. Ta prenos znanja je zahteven, svetovalec si mora najprej treba pridobiti kmetovo zaupanje. V zadnjem obdobju prakticiramo tudi oglede primerov dobrih praks. <\/p>\n\n\n\n

Tega prenosa znanja bi lahko omogo\u010dali \u0161e ve\u010d, \u010de nas ne bi dr\u017eava zasipavala z birokratskim delom. Tudi sicer je birokracije na kmetiji ogromno in novi ukrepi, uvedeni z namenom njenega zmanj\u0161anja le-te, jo v resnici samo \u0161e pove\u010dujejo. Povpre\u010dna starost kmeta je 60 let, kar pomeni, da so nekateri krepko starej\u0161i, in ti se te\u017eko navajajo na nova pravila. Ponekod tudi \u0161e vedno ni niti internetne povezave. <\/p>\n\n\n\n

Svetovalna slu\u017eba se bo v roku petih let tretjinsko zamenjala, ker se bo toliko ljudi upokojilo. Kljub temu, da\u010ceprav je sposobne mlaj\u0161e kadre te\u017eko dobiti, se kmetijsko kmetijsko-gozdarski zavodi po terenu \u017ee trudijo vzgajati nove sodelavce. Kaj se bo s to slu\u017ebo zgodilo, \u010de jo bodo, kot je ideja na vladi, odvzeli iz okrilja KGZS in jo pripojili v neki zavod pod vlado, je nemogo\u010de napovedati. Zagotovo je mogo\u010de re\u010di samo to, da bo to pomenilo odmik od kmetov in da bo to \u0161e ena birokratska vladna slu\u017eba, na dolgi rok pa bo to izredno \u0161kodovalo kmetijstvu.<\/p>\n\n\n\n

Kako mlade pritegniti, da ostanejo na kmetiji?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kmetijstvo ni perspektivna panoga. \u010ce bi bila perspektivna, bi se otroci na kmetiji otroci borili med seboj borili za nasledstvo, zdaj pa se pa prepri\u010dujejo, kdo jo naj ostane doma. Mladih kmetov je manj kot pet odstotkov, in tak trend je tudi drugod v po svetu. <\/p>\n\n\n\n

Ta poklic za mlade ni privla\u010den zaradi nizkih odkupnih cen. Razlika med tem, koliko dobi kmet za hrano in po koliko jo prodajajo na trgovski polici, je ve\u010dkratnikve\u010dkratna. Ne trdim, da bi morala biti hrana v trgovini dra\u017eja. Vendar podatki ka\u017eejo, da so pred 50 leti polovico   dru\u017einskega prora\u010duna namenili za hrano, zdaj pri nas le \u0161e 14 odstotkov. Razlike v tem, \u010demu namenjamo denar, so pomenljive. Ni nam te\u017eko od\u0161teti 60 evrov mese\u010dno za internet in televizijo, te\u017eko pa nam je za kilogram mesa v akciji v trgovini od\u0161teti pet evrov. Pritisk na nizko ceno ob\u010dutimo zlasti pri mesu, in<\/s>  v primerjavi s ceno zelenjave in kruha. <\/p>\n\n\n\n

Bi pri odkupnih cenah lahko pomagale zadruge?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sistem je pri nas nepovezan, trg je majhen. \u017de en tovornjak zelenjave iz s tr\u017enice zelenjave ali tovornjak mesa iz nekega obrata, nam lahko zelo poru\u0161i sistem odkupne cene. Ko smo se pogajali za vi\u0161jo odkupno ceno mleka, so mlekarne rekle, da \u010de dajo kmetu en cent na liter ve\u010d, pomeni to v trgovini pomeni 7 sedem centov ve\u010d. Meni je to nerazumljivo. <\/p>\n\n\n\n

Francija ima zelo dobro urejen sistem. Ko so cene mleka izredno nihale, se je pri njih cena litra spremenila zgolj za en cent. In tega si kmetje \u017eelimo, da bi imeli neko<\/s> stabilno ceno, da bi lahko na\u010drtovali investicije in delo. Pri nas je pa to prepu\u0161\u010deno borznim trenutkom. To je te\u017eava zaradi majhnih ekonomij in trgovskih verig, ki so  v tuji lasti. <\/p>\n\n\n\n

Kaj si obetate na podro\u010dju kmetijstva v prihodnjem letu?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej tega, kar ni v \u010dlove\u0161kih, ampak bo\u017ejih rokah, to so normalne obi\u010dajne vremenske razmere. Sadjarski sektor je imel v zadnjih sedmih letih samo eno normalno obi\u010dajno letino. <\/p>\n\n\n\n

\u017delimo si normalizacije razmer na svetovnih trgih pri nabavi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Pred krizo v Ukrajini je stala tona du\u0161i\u010dnega gnojila stala 200 evrov, potem je zrasla na ve\u010d kot tiso\u010d evrov in zdaj stane okrog 600 evrov. To so velika nihanja in \u010deprav ni ve\u010d razlogov za visoko ceno, le ta ne pade ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

\u017delimo si normalen dialog z vlado, da bi vlada spoznala, da kmetje potrebujemo   stabilnost, ker si vsak dan znova prizadevamo za normalen razvoj pode\u017eelja. Kmetijstvo sku\u0161amo obdr\u017eati tudi v te\u017ejih pridelovalnih pogojih. To so majhne kmetije, ki ne morejo kandidirati na razpise razpisih za razvojna sredstva, ker nimajo ekonomije obsega. <\/p>\n\n\n\n

\u017delimo si tudi sprememb na evropski ravni, kjer je kup uredb, ki kmetom grenijo \u017eivljenje. Po zadnjem predlogu bodo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev dr\u017eave same dolo\u010dale obmo\u010dja s posebno obravnavo. EU sama z nerazumnimi ukrepi med kmeti povsem po nepotrebnem vna\u0161a protievropsko nastrojenost, ki jo krepijo \u0161e podpisi prostocarinskih sporazumov s tretjimi dr\u017eavami. Nih\u010de se namre\u010d ne vpra\u0161a, s \u010dim se obdeluje pridelke, ki prihajajo od tam v Evropo. Zadnjo jesen je bilo iz s trgovskih polic umaknjenih kar nekaj pridelkov, ker so vsebovali preve\u010d pesticidov. \u017dalostno je, da se v Evropi mora evropski sektor hrane   umikati interesom drugih industrij, pri \u010demer se najprej \u017ertvuje kmeta.<\/p>\n\n\n\n

Foto: Vid Ponikvar\/Sportida <\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pregled iztekajo\u010dega se leta in pogled v leto 2024 skozi pogovor z Romanom \u017dvegli\u010dem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kmetje so spomladi 2023 z javnim protestom jasno povedali, da jim je dovolj slabega polo\u017eaja kmeta in ma\u010dehovskega odnosa do pridelave hrane. Ta je \u017ee tako ote\u017eena zaradi epidemije in neugodnih vremenskih razmer. \u00bbPoleg tega so […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":3647,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[269],"tags":[364,365,313],"class_list":["post-3643","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izpostavljeno","tag-kmetijsko-gozdarska-zbornica-slovenije","tag-kmetijstvo","tag-roman-zveglic"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3643","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3643"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3643\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3946,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3643\/revisions\/3946"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3647"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3643"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3643"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3643"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}