{"id":3606,"date":"2023-12-21T20:38:37","date_gmt":"2023-12-21T18:38:37","guid":{"rendered":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3606"},"modified":"2023-12-22T08:58:57","modified_gmt":"2023-12-22T06:58:57","slug":"zadruge-smo-dober-poslovni-dom-kmetov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/podjetnikmet.si\/?p=3606","title":{"rendered":"\u00bbZadruge smo dober poslovni dom kmetov\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Z<\/strong> Borutom Florjan\u010di\u010dem, predsednikom Zadru\u017ene zveze Slovenije, o prehranski varnosti, ceni doma\u010de hrane, ozna\u010devanju porekla \u017eivil in vedno zahtevnej\u0161ih razmerah za kmete.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bi nas kljub tej pozitivni energiji in zagnanosti moralo skrbeti, da bomo v Sloveniji ostali brez lastne pridelave hrane?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

To skrbi vse nas, ki smo v kmetijstvu dlje \u010dasa in spremljamo trende. \u010ce se je podnebnim spremembam s te\u017eavo do neke mere mogo\u010de tehnolo\u0161ko prilagoditi, me bolj skrbita politi\u010dno razmi\u0161ljanje in odlo\u010danje, kjer primanjkuje zdravega razuma. Skrb vzbujajo\u010de je, da se ne upo\u0161teva stroke, tako da odlo\u010ditve nastajajo na podlagi evropskih navodil ali pa osebnih prepri\u010danj. Kot pravi star slovenski pregovor: Le \u010devlje sodi naj kopitar. Tako bi moralo biti tudi pri snovanju kmetijske politike, mi pa imamo na eni strani dejstva, ki jih ugotavlja kmetijska in nanjo vezana stroka, na drugi strani pa politi\u010dno odlo\u010danje in \u010dustva salonskih ustvarjalcev javnega mnenja, ki pogosto prevladajo. Manjka tudi pogovor o sektorski strategiji in na\u010drtih. Ni dolgoro\u010dne slovenske kmetijske politike, zasledovanja te politike in morebitnih korekcij.<\/p>\n\n\n\n

Kako naj kmet razume zategovanje zanke okrog svojega vratu zaradi uredb EU, obenem pa opazuje, kako taista EU sklepa trgovinske sporazume z dr\u017eavami tretjega sveta?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017dal se res lahko \u010dutimo prodane. V EU na vrat na nos uvajamo \u00bbzeleno politiko\u00ab. \u010ce bi ta prevladala v osnovni razli\u010dici, lahko uni\u010di tudi na\u0161e slovensko kmetijstvo, ki je \u017ee zdaj do okolja uravnote\u017eeno in trajnostno. Hkrati pa EU za pove\u010danje prodaje in dobi\u010dkov mednarodnih korporacij, ki so najve\u010dji onesna\u017eevalci, podpisuje sporazume, ki so obsodba kmetijstva. V ozadju je logika kapitala vplivnej\u0161ih sektorjev v Evropi, to je avtomobilske, strojne, kemi\u010dne in farmacevtske industrije. Ko se za pogajalsko mizo sre\u010dajo dr\u017eave, ki jih omenjate, in Evropa, uvoz iz teh sektorjev v svojo dr\u017eavo pogojujejo z izvozom kmetijskih pridelkov, ki ne upo\u0161tevajo visokih EU-standardov okolja, varnosti hrane in pravic delavcev. Po tej logiki se hrana iz teh dr\u017eav znajde na na\u0161ih policah.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj smo pri uvajanju uredb EU tako zelo striktni? Avstrija se na primer bolj postavi za svojega kmeta.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tukaj gre tudi za zrelost in strokovnost politi\u010dnih odlo\u010devalcev. Drugje ob novih izzivih EU nacionalne politike stopijo skupaj in oblikujejo mnenje ali pristop, kako pripraviti odgovor, ki bo zadovoljeval uredbi in hkrati ustrezal dr\u017eavi. Pri nas pa se retrogradno borimo in \u0161e to pogosto z mlini na veter. Zakaj smo imeli letos spomladi protest? Porabili smo eno leto \u010dasa in ogromno energije, da smo premaknili to, \u010desar v slovenskem strate\u0161kem na\u010drtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 sploh ne bi smelo biti. Pa \u0161e nismo tam, kjer bi morali biti. Ukrepi kmetijske politike EU so za dr\u017eavo obvezni, za kmeta pa prostovoljni. V nebo vpijo\u010d primer je bil obvezni ukrep re\u017eim Natura 2000. Snovalci ukrepa so v strate\u0161ki na\u010drt na skrivaj pripeljali re\u017eim, ki bi prakti\u010dno onemogo\u010dal kmetovanje, kljub njihovemu vedenju, da do zdaj ni dajal rezultatov pove\u010danja populacij ciljnih organizmov, so se pa mo\u010dno namno\u017eile invazivne rastline in habitat za ciljne organizme \u0161e poslab\u0161ale … Ministrstvo bi moralo biti toliko ve\u0161\u010de, da pripravi pogoje, po katerih kmetje pose\u017eejo sami, ki so preizku\u0161eni in dajo pozitivne rezultate tako za kmetijstvo kot naravo.<\/p>\n\n\n\n

Kako zadru\u017eni\u0161tvo pre\u017eivlja krizna obdobja, kot so covid, energetska kriza, poplave?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zadru\u017eni\u0161tvo je sestavni del kmetijstva in tudi zadruge, \u0161e posebej tiste, ki imajo \u017eivilsko dejavnost, se \u017ee leta soo\u010dajo s izzivi. Zadrugam dajejo stabilnost raznovrstne panoge, s katerimi se ukvarjajo, in na prvem mestu je trgovinska dejavnost, ki je vir prihodkov, tudi ko druge panoge potonejo v rde\u010de \u0161tevilke. Zavedajo se tveganj, nihanj globalnih trgov, zakonodajnih omejitev ter delovanja konkurence. \u010ce vse to ves \u010das budno spremljajo, se lahko pravo\u010dasno pripravijo na spremenjene okoli\u0161\u010dine. Za to pa potrebujemo ve\u0161\u010de kadre in urejene poslovne procese.<\/p>\n\n\n\n

\n

\u00bbZadru\u017eni\u0161tvu je mar za kmeta. Zato vedno poskrbi zanj.\u00ab<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kaj pri\u010dakujete, bo volatilnost \u0161e naprej tako podivjana?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Karkoli napovedovati v teh \u010dasih je vede\u017eevalsko. Ni se pametno \u010desarkoli pretirano veseliti \u2013 ko gre nekaj zelo dobro, bo slej ko prej zanihalo v drugo smer. Trgi so \u00bbpobezljali\u00ab in se ne bodo kar kmalu umirili. Svoje so namre\u010d naredile krize in vojne. Tudi zdaj\u0161nja izraelsko-palestinska kriza bo imela mo\u010dne posledice. Nujno je, da postavimo svoje poslovanje v kar se da predvidljiva okolja in obvladujemo poslovne procese. Eden od elementov bla\u017eenja nihanj v nekaterih panogah v Evropi je tudi, da imajo v pogodbe vgrajeno klavzulo, da se spremembe cen inputov na za\u010detku verige upo\u0161teva vi\u0161je v verigi z vnaprej dogovorjenim modelom. Skratka, vi\u0161je v verigi hitreje priznajo dvig cen pridelovalcu in ni tako izrazitega iz\u010drpavanja za\u010detka verige.<\/p>\n\n\n\n

Je za slovenskega potro\u0161nika cena izdelkov doma\u010dih kmetov v trgovini previsoka?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej se je seveda treba pogovoriti o kakovosti, varnosti in tudi o trajnostnem vidiku te hrane. Kupec je, \u017eal tudi zaradi prehranskih afer, spoznal, da je najvarnej\u0161a, okusna in zdrava na\u0161a doma\u010da hrana. Zatorej imajo doma\u010da hrana in izdelki zelo realno ceno in njej lahko zaupa z najve\u010djo mero. Trgovci nas vsak dan bombardirajo z ogla\u0161evanjem akcij, s katerimi se borijo za ve\u010dji dele\u017e med konkurenti. Smo dr\u017eava z enim najve\u010djih povr\u0161in trgovin na prebivalca, zato je tudi boj med trgovci hud. \u017dal te akcije nekdo pla\u010da, najve\u010dkrat se prenesejo na dobavitelja ali pa z vi\u0161jimi mar\u017eami na kupca.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj dopu\u0161\u010damo, da se kot slovensko ozna\u010duje hrano, ki to sploh ni?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakonodaja je res \u00bbzanimiva\u00ab. \u010ce zrezek postane slovenski \u017ee samo s tem, da je narezan in spakiran v na\u0161i dr\u017eavi, je s tem o\u010ditno nekaj zelo narobe. Korak k izbolj\u0161anju smo dosegli poleti, ko smo skupaj vsi dele\u017eniki v verigi oskrbe z mesom dosegli sporazum, kak\u0161ne bi morale biti masne bilance, tj. masni tok v verigi po poreklu mesa. Strinjali smo se, da to ni zgolj ozna\u010dba na etiketi ali ra\u010dunu. \u010ce ne bo dejanske kontrole, da se bo deklaracija v trgovini skladala z dokumentacijo izdelka, pa bo najbr\u017e ostalo zgolj pri tem sporazumu. Vsaka \u017eival ima potni list in \u0161tevilko, pod temi podatki gre v mesno-predelovalni obrat. Te podatke je treba prepeljati \u0161e do trgovine in kupca. V digitalni obliki! Tudi trgovci se strinjajo, da se vzpostavi digitalno spremljanje koli\u010din. \u0160ele takrat bomo lahko videli, koliko je mesa, ki ima potvorjeno poreklo. \u017delimo si, da bi se na podlagi tega pozitivnega pritiska na celotno verigo normalizirale tudi cene.<\/p>\n\n\n\n

So kmetije (z dopolnilnimi dejavnostmi) pripravljene sodelovati z zadrugami?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sodelovanje kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in zadrugami je na zelo visoki ravni, saj skorajda ni ve\u010d zadru\u017ene \u017eivilske trgovine, ki ne bi imela polic ali kar celotnih oddelkov z izdelki \u00bbs kmetij\u00ab. Kmetije, ki se lotijo razli\u010dnih dopolnilnih dejavnosti, so pod velikim bremenom, saj opravljajo delo celotne prehranske verige. Najprej pridelajo, potem predelajo v izdelek, na koncu tr\u017eijo in vse to je povezano z veliko znanja, dela, \u010dasa in seveda stro\u0161kov. Zato kmetije najve\u010dkrat ugotovijo, da imajo v zadrugi dobrega partnerja in kupca. So zadruge, ki tr\u017eijo cel niz pridelkov in izdelkov s kmetij pod skupno blagovno znamko in tudi prodajo naprej velikim trgovcem.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n

\u00bbZa pode\u017eelje je klju\u010dno, da so zadruge prisotne in mo\u010dne.\u00ab<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kdaj lahko pri\u010dakujemo zadruge v ve\u010djih slovenskih krajih \u2013 mestih?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ta izziv je \u0161e pred nami. Ena od mo\u017enosti je, da se zadruge s podobnimi cilj pove\u017eejo in za tak\u0161en projekt stopijo skupaj. Dovolj je zadrug, ki imajo maloprodajno \u017eivilsko dejavnost zelo dobro razvito ter poznajo in obvladajo vse zakonitosti panoge. Tak\u0161en korak je seveda povezan z velikimi stro\u0161ki. \u017drtve korone in kasnej\u0161ih kriz so \u017eal tudi ve\u010dje investicije.<\/p>\n\n\n\n

Pomembno je, da zadruge postanemo res dober dom vsem kmetom, ne samo za pridelke, ampak tudi za izdelke iz dopolnilnih dejavnosti, da smo prvo okno, kjer kupec sre\u010da izdelek.<\/p>\n\n\n\n

Kaj bi polo\u017eili na srce mladim kmeticam in kmetom?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Naj bodo pogumni in oboro\u017eeni z znanjem, energijo, voljo in nadaljujejo to, kar po\u010dnejo. Ovire, s katerimi se sre\u010dujejo, bodo stalnica na poslovni poti. Ob spo\u0161tovanju tega tradicionalnega poklica naj ne pozabijo, da morajo razvijati nove poslovne modele, da opazujejo poslovno-finan\u010dna in prodajna okolja, ker s tem zmanj\u0161ujejo tveganja. Naj ne pozabijo na poslovno povezovanje v okviru obstoje\u010dih zadrug, kjer imajo njihove kmetije \u017ee ve\u010ddesetletno ali stoletno tradicijo. S tem bodo prevzeli tudi obveznosti upravljanja, nadziranja in s tem razvoja svoje zadruge. Vesel bom tudi, ko bodo tri kmetije skupaj naredile sirarno in razvile skupno blagovno znamko. Naj ne pozabijo, da je pet slamic mo\u010dnej\u0161ih kot ena, in naj se sku\u0161ajo povezovati.<\/p>\n\n\n\n

Vedno govorim, da morajo biti zadruge dober poslovni dom kmetov. Zato pa potrebujemo tudi injekcije v obliki kolektivnih nalo\u017eb, ker vsi ne morejo razviti dopolnilne dejavnosti, bodisi zaradi financ bodisi zaradi delovne sile ali premajhne koli\u010dine. Nekdo bo moral ta izredno kakovosten slovenski kmetijski produkt obdelati, predelati in ga ponuditi trgu. Saj to v osnovi \u017ee delamo, ampak naredimo mo\u010den slovenski izdelek in ga ponudimo \u0161e tujim trgom.<\/p>\n\n\n\n

Foto: Vid Ponikvar\/Sportida<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z Borutom Florjan\u010di\u010dem, predsednikom Zadru\u017ene zveze Slovenije, o prehranski varnosti, ceni doma\u010de hrane, ozna\u010devanju porekla \u017eivil in vedno zahtevnej\u0161ih razmerah za kmete. Bi nas kljub tej pozitivni energiji in zagnanosti moralo skrbeti, da bomo v Sloveniji ostali brez lastne pridelave hrane? To skrbi vse nas, ki smo v kmetijstvu dlje \u010dasa in spremljamo trende. \u010ce […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":3609,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[269],"tags":[337,340,339,335,338],"class_list":["post-3606","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izpostavljeno","tag-borut-florjancic","tag-kmetije","tag-kmetovanje","tag-zadruge","tag-zadruzna-zveza-slovenije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3606","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3606"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3606\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3614,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3606\/revisions\/3614"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3606"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3606"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/podjetnikmet.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3606"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}